Izjave tedna: 'Univerzalni naložbeni portfelj ne obstaja'

Namesto poletnega mrtvila po koncu svetovnega prvenstva v nogometu se je teden začel z borznim viharjem. Znova so bile v ospredju tehnološke delnice, ki jih bremenijo veliki kapitalski izdatki za razvoj infrastrukture.

''Vsaka termoelektrarna, vsaka plinska elektrarna, vsaka sončna elektrarna v ZDA – ena enota energije od petih, ki jih proizvedejo, gre v podatkovne centre,'' je dejal Lloyd Arnold, analitik pri BNEF. ''Torej je to ista energija, ki bo namenjena pogonu električnih vozil in delovanju mest''.

Nakar je v vročično tekmo med ZDA in Kitajsko posegel nov DeepSeek trenutek, ko je kitajsko AI podjetje Moonshot predstavilo zmogljiv, dostopen in odprtokodni klepetalnik Kimi K3, Alibaba pa Qwen 3.8 Max. Izkazalo se je, da za AI niso nujno potrebni orjaški izdatki niti veliko število naprednih in dragih čipov.

Na velike izdatke v tehnološkem ekosistemu opozarjajo tudi upravljavci premoženja, kot je Tomaž Arih iz Save Infonda:

Preverili smo, kaj slovenski upravljavci in analitiki svetujejo vlagateljem z 10, 20 ali 50 tisoč evrov. Njihovo sporočilo je enoglasno: dolgoročno jedro portfelja naj ostanejo delnice, razporeditev pa mora biti prilagojena starosti, obdobju vlaganja, ciljem, denarni rezervi in pripravljenosti na tveganje.

 Po njegovih besedah so okvirni modeli koristni, a je najboljši portfelj tisti, ki je sestavljen za konkretnega vlagatelja in se skozi čas prilagaja razmeram na trgih. Pri dolgoročnem vlagatelju z naklonjenostjo tveganju in z ločeno denarno rezervo bi dopuščal tudi v celoti delniški portfelj.

"Slovenske delnice so lahko smiseln dodatek za vlagatelje, ki iščejo dividendni dohodek, vendar ne morejo nadomestiti globalne razpršitve," pravi Kozole.

Tudi Primož Čuček, skrbnik pri Triglavu Investments, poudarja, da je izhodišče dolgoročnega portfelja razpršitev. "Ne glede na višino vložka naj bodo jedro portfelja delniške naložbe, ki dolgoročno zagotavljajo največjo rast," pravi.

Na geopolitičnem področju še naprej odmevajo dosežki ukrajinskih napadov z droni v ruskem zaledju, kjer primanjkuje goriva, polotok Krim pa je odrezan od zaledja. Vse to sproža velike glavobole ruskemu voditelju Vladimirju Putinu.

"Ukrajinski napadi na cilje globoko na ruskem ozemlju so nov moment, nova strategija. Rusija bo seveda morala odreagirati. Navadno so njena reakcija povračilni napadi na večja ukrajinska mesta. Zahodne države bodo Ukrajino v okviru svojih zmožnosti zagotovo podpirale tudi v prihodnje," pojasnjuje obramboslovka Maja Garb s FDV.

Dramatično pa je tudi dogajanje na drugi strani frontne črte največje evropske vojne zadnjega pol stoletja. Najglobljo politično krizo v Ukrajini od začetka vojne je sprožila nenadna odstavitev priljubljenega ministra za obrambo Mihajla Fedorova, ki mu poznavalci pripisujejo avtorstvo ukrajinskega asimetričnega vojskovanja z droni in radikalno modernizacijo vojske.

Analitik Klemen Grošelj krizo v Kijevu postavlja v kontekst spopada za vpliv med skrajnimi nacionalističnimi strujami v oboroženih silah na strani Fedorova ter zmernejšim političnim vodstvom, ki mu pripada ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Fedorov krog ima medtem podporo v skrajno nacionalistični vojaški struji, zbrani okoli zloglasnega 3. korpusa Azov, ki je ''zasebno vojaško podjetje z lastnimi viri, logistiko in novačenjem''. Ta tvori jedro tako imenovanega Desnega sektorja zagovornikov aktualne strategije asimetričnih napadov z droni, ki verjame, da lahko s tem Rusijo prisilijo k zamrznitvi konflikta na obstoječi frontni črti. 

Še naprej vre na Bližnjem vzhodu, kjer so se na strani Irana aktivirali jemenski hutijevci.

Zdaj so se spopadi razširili na še en del regije, saj so jemenski hutijevci na začetku tedna napovedali, da bodo uvedli pomorsko blokado proti Savdski Arabiji. Grožnjam so hutijevci sledili z napadoma na dva tankerja ob savdski obali v četrtek. Če bodo nadaljevali z napadi lahko uporniki ogrozijo pretok milijonov sodov nafte, ki jih kraljestvo izvaža prek Rdečega morja.

"Širši kontekst razpada ameriško-iranskega memoranduma in neuspeha iransko-omanskih pogovorov glede nadzora nad Hormuško ožino pomeni, da imajo hutijevci tako notranje kot zunanje razloge za vstop v konflikt," je povedal politolog Alexander Purton. "Za to imajo tudi potrebna sredstva".