Zakaj kitajski AI-šok ne bo rešil Kitajske, bo pa počil borzni balon v ZDA

Prihod kitajskih odprtih avtonomnih sistemov umetne inteligence (AI) – Kimi K3 podjetja Moonshot AI in Qwen 3.8 Max družbe Alibaba – je skupaj s pozivom kitajskega predsednika Xi Jinpinga državam globalnega juga k skupnemu razvoju tehnologije Zahod pahnil v kolektivni šok.

Kitajski pristop temelji na umetni inteligenci kot skupni dobrini, ki je hkrati tehnološko napredna in cenovno dostopna.

Podobno kot v primeru DeepSeeka so se še bolj poglobili dvomi o upravičenosti orjaških izdatkov ameriških superscalerjev. A to je le vrh ledene gore ali, bolje rečeno, borznega balona AI. Presunljive zmogljivosti kitajskih modelov umetne inteligence odprtih uteži porajajo dvome o superiornosti zahodnih proizvajalcev čipov kot tudi (pre)veliki odvisnosti ameriškega realnega gospodarstva od peščice tehnoloških velikanov.

Osupljiv napredek Kitajske z geopolitičnega vidika razkriva tudi popolno neučinkovitost poskusov tehnološkega omejevanja, ki jih ZDA izvajajo s trgovinsko vojno pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Predvsem pa – kar je lahko dolgoročno najusodnejše – vse večji dvomi povečujejo verjetnost poka borznega balona v ZDA.

''Vrednotenja številnih največjih družb v ZDA so zelo visoka, zato trg deluje skorajda 'ovrednoten za popolnost'. To pomeni, da je prostora za pozitivna presenečenja manj, morebitna razočaranja pa lahko povzročijo precej izrazitejše padce tečajev,'' svari Tomaž Arih, specialist za upravljanje pri Savi Infondu.

Če Xi ZDA vidi v zatonu, svojo državo pa v ascendentu, zakaj potem v Pekingu pred ključno julijsko gospodarsko sejo politbiroja gorijo vsi alarmi?

Vzporedni ekonomski sistem

Kitajski odprtokodni modeli umetne inteligence ne dokazujejo samo, da so konkurenčni ameriškim zaprtim sistemom, ampak da je njihova dostopnost, kakor je dejal Xi, skupna dobrina za vse človeštvo. S tem Kitajska, podobno kot v primeru električnih vozil, baterij, solarnih panelov in drugih naprednih tehnologij, na čezmorskih trgih gradi lasten AI-ekosistem.

To ni le geopolitična, ampak tudi ekonomska stava. Peking z osvajanjem tujih trgov namreč vzpostavlja vzporedni gospodarski prostor, medtem ko domače gospodarstvo vse bolj izgublja zagon. Podatki kažejo, da se kitajsko gospodarstvo kljub tehnološkemu vzponu, rekordnemu izvozu in ambicioznim geoekonomskim strategijam pospešeno ohlaja.

Kitajsko gospodarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo le 4,3-odstotno rast. To je manj od pričakovanih 4,5 in predhodnih pet odstotkov v prvem četrtletju in najmanj od leta 2022. Predvsem pa slabitev pomeni veliko verjetnost, da Kitajska ob koncu leta ne bo dosegla letošnjega uradnega ciljnega razpona med 4,5 in petimi odstotki.

Morgan Stanley in Goldman Sachs sta po objavi podatkov znižala svoje napovedi za rast na komaj 4,5 ali v najboljšem primeru 4,6 odstotka. ''Cilj petodstotne rasti se tako zdi ogrožen, država pa ima zelo malo manevrskega prostora,'' trdijo analitiki pri Generali Investments.

Na drugi strani je presunljiva krepitev kitajskih izvoznikov, podprtih z devalviranim juanom. Kitajska je lani kljub Trumpovi trgovinski vojni dosegla rekorden trgovinski presežek v višini 1,2 bilijona dolarjev, z izvozom blaga v vrednosti približno 3,8 bilijona dolarjev, kar je 5,5 odstotka več kot leto prej. Tempo se v letu 2026 nadaljuje, saj se je izvoz medletno povečal za 27 odstotkov. A to ni znamenje gospodarske moči, ampak zasilni izhod pred stagnacijo domačega potrošnika.

Preostali deli kitajskega gospodarstva se namreč ohlajajo že vsaj od leta 2022. Kronična kriza nepremičninskega sektorja, demografska kriza in naraščajoča brezposelnost med mladimi ter ozka socialna mreža (zlasti iz naslova zdravstvenega zavarovanja) za starejše vztrajno zavirajo popandemsko okrevanje. Naložbe v nepremičninskem sektorju so se v prvi polovici leta zmanjšale za kar 18 odstotkov, medtem ko notranji trg stagnira – junija se je prodaja na drobno povečala za komaj slab odstotek, varčevanje je rekordno.

 

''Kitajska gospodarska rast se ohlaja, ker se znižujejo investicije v stanovanjsko gradnjo, ki so posledica pretekle velike rasti tega sektorja,'' komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc in dodaja: "S tem je povezana tudi nekoliko šibkejša rast povpraševanja gospodinjstev, saj cene stanovanjskih nepremičnin še upadajo, kar slabša razpoloženje potrošnikov."

''Ustaljena orodja Pekinga za ustvarjanje gospodarske rasti ne delujejo več,'' je pred odločilnim julijskim srečanjem politbiroja zapisal Logan Wright, vodja raziskav kitajskega gospodarstva in finančnih trgov pri skupini Rhodium. V prvi polovici leta so proizvodnja visokotehnološkega blaga, digitalno gospodarstvo in sorodne storitve ustvarili več kot 40 odstotkov kitajske rasti, medtem ko naložbe v osnovna sredstva in maloprodaja ostajajo v enomestnih številkah.

''Kitajska se ne srečuje z gospodarsko krizo ali zlomom, temveč z vztrajnim upadanjem svoje sposobnosti vplivanja na svoje gospodarstvo prek fiskalnega in finančnega sistema,'' ugotavlja Wright, ki pravi, da je kitajski notranji trg tako rekoč paraliziran, azijska sila pa je za svojo rast v celoti odvisna od izvoza.

Poletna vročica

Vsekakor slab napovednik za bližajočo se sejo politbiroja, na kateri politično vodstvo pred poletnim odmorom oceni gospodarstvo in določi dnevni red za drugo polovico leta. Medtem se bliža konec julija v Beidaiheju, kamor se v visokem poletju običajno preseli kitajska politična elita, a letos očitno ne bo oddiha.

Ko je ogrožena kitajska gospodarska rast, je z njo ogrožen tudi tihi družbeni dogovor med političnimi elitami in prebivalstvom o politični lojalnosti v zameno za naraščajočo blaginjo. Padec legitimnosti partijskega političnega monopola in politična destabilizacija je naslednji korak. Zato se opazovalci sprašujejo, po kakšnih spodbujevalnih ukrepih bo posegel Peking, ki v nasprotju z zahodnimi vladami tradicionalno ni naklonjen splošnim in širokim ukrepom spodbujanja povpraševanja.  

Premier Li Qiang je sicer že kmalu po poraznih podatkih napovedal, da bo treba čim učinkoviteje izkoristiti razpoložljiva fiskalna sredstva. Državni svet pod njegovim vodstvom je sredi julija potrdil novo petletko za spodbujanje potrošnje, ki poziva k prodaji več bele tehnike in električnih vozil, skupaj z zavezami za povečanje dohodka in mreže socialne varnosti.

Trgi na splošno pričakujejo, da bo vlada pospešila porabo in povečala naložbe v infrastrukturne projekte ter proizvodnje čipov in elektronske strojne opreme, povezane z AI, poroča Financial Times.

''Pozitivno je, da je kitajska vlada namignila, da želi razširiti socialne pravice, kar bi dolgoročno vplivalo na znižanje zelo visoke stopnje varčevanja,'' komentira Ivanc, vendar pa opozarja, da se navade spreminjajo počasi. Stopnja varčevanja kitajskih gospodinjstev trenutno znaša skoraj 40 odstotkov njihovega razpoložljivega dohodka, medtem ko se je ta delež pred pandemijo gibal okoli 33 odstotkov.

Peking, kot kaže, vse stavi na vzpon AI, medtem ko delež Ljudske republike v svetovnem gospodarstvu usiha vse od leta 2021. Najnovejši uradni podatki kažejo, da država ustvari 16,7 odstotka svetovnega BDP, čeprav je dejanski delež verjetno bližje 15 odstotkom, medtem ko je bil pred nekaj leti še 18,5-odstoten. Za primerjavo; ZDA ustvarijo približno 26 odstotkov svetovnega BDP, kar je več od 24 odstotkov v letu 2021.

''Nekoliko dvomim, da bo vlada tokrat želela spodbuditi potrošnjo, saj je bolj naklonjena podpornim mehanizmom na ponudbeni strani,'' o naslednjih korakih kitajske ekonomske politike razmišlja Ivanc. To je po njegovem slaba napoved za Evropo, saj pomeni 'držanje visokega ritma tekmovalnosti z ameriškimi velikani pri proizvodih in storitvah, povezanih z AI.' S tem bo konkurenčni pritisk na evropska proizvodna podjetja še večji, ker so podobno podporni mehanizmi v EU precej manjši, ocenjuje. Skoraj zagotovo bodo vzvodi vključevali spodbujanje izvoza, se strinjajo pri Generali Investments.

Srebrna ekonomija

Kitajska vlada že nekaj časa uvaja posredne ukrepe za spodbujanje zaupanja domačih potrošnikov, vendar ji demografski trendi pri tem niso naklonjeni. Z razvojem in dohitevanjem Zahoda kitajska družba zboleva za podobnimi boleznimi, kot sta pospešeno staranje in upadanje rodnosti. Več kot 300 milijonov Kitajcev je starih nad 60 let, kar sicer poskuša v svojo korist obrniti vlada.

''Politika enega otroka ima še vedno visoko ceno za kitajsko gospodarstvo. Število delovno aktivnih se krči, prihodnji obeti za trg dela so šibki,'' pravi Ivanc. Po podatkih OZN naj bi se število delovno sposobnega prebivalstva med 15 in 64 leti do leta 2100 zmanjšalo na le 300 milijonov, kar bi Kitajski onemogočilo, da prehiti ZDA in postane prvo gospodarstvo sveta.

Srebrni sektor je po ocenah ekonomistov vreden okoli sedem tisoč milijard juanov (980 milijard evrov) oziroma okoli šest odstotkov BDP. Do leta 2035, ko naj bi bilo v kitajski družbi že 400 milijonov ostarelih oziroma 30 odstotkov populacije, pa naj bi presegel celo 30 tisoč milijard juanov. Peking je zato tako imenovano srebrno ekonomijo dvignil na raven nacionalne strategije za spodbujanje domače porabe kot alternativo ohlajanju tradicionalnih panog in nepremičninskega trga.

Ker podobne težave pestijo slovensko družbo, kitajska veleposlanica v Sloveniji Kang Yan meni, da je srebrna ekonomija lahko ena od točk gospodarskega sodelovanja med državama. ''Več kot 24 odstotkov Kitajcev je starih prek 60 let in podobno je tudi v Sloveniji, zato lahko državi tu sodelujeta,'' je dejala pri tem pa opozorila na farmacevtski sektor, zelene tehnologije ter zimski turizem. ''Kitajska z žabjimi skoki razvija svojo industrijo snega in ledu (zimski turizem, op. p.), ki je bila v letu 2025 vredna 145 milijard dolarjev in privabi 300 milijonov tujih obiskovalcev na leto. Slovenija je tu vodilna na svetu.''

Nemogoča konkurenca

Wright v svojem zapisu v Foreign Affairs svari, da šibko domače povpraševanje na Kitajskem pomeni, da se bo izvoz neizogibno povečeval. S tem pa tudi pritisk na industrijo v ciljnih državah, saj se bo presežna proizvodnja izvažala po nižjih cenah. Ekonomist Ivanc se strinja: ''Visoka interna konkurenca pomeni, da kitajska podjetja na domačem trgu ne dosegajo velikih dobičkov, temveč te ustvarjajo z izvozom.''

Največji pritisk pa bo po avtomobilski industriji prav na področju AI in robotike, kjer so kitajska podjetja vodilna, pravi strokovnjak. Lani je država namestila več industrijskih robotov kot ves svet skupaj, prav tako proizvaja največ humanoidnih robotov. Kitajska ima na 10 tisoč delavcev 166 industrijskih robotov, kažejo podatki International Federation of Robotics. Xi je že leta 2014 izjavil, da mora država svoje robote ne le nadgraditi, ampak z njimi zavzeti tudi druge trge.

''Lahko rečemo, da skoraj ni zahodnega izdelka, ki ne bi imel vsaj enega sestavnega dela iz Kitajske,'' pravi Ivanc, kar je dolgoročno nevzdržno za evropsko in druga gospodarstva. Z vidika vzdržnosti za svet in za njih se morajo čim prej sprijazniti z manjšo gospodarsko rastjo, sicer bomo evropsko industrijo lahko ukinili, pravi. ''Z njimi ne moremo več tekmovati, ker jih ne ženejo dobički, temveč dodana vrednost, to pa ni isto.''