Po Hormuzu še Rdeče morje? Kdo so jemenski hutijevci in zakaj odpirajo novo fronto?

Bilo je le vprašanje časa, kdaj se bodo hutijevci, jemenska nedržavna oborožena skupina z močno podporo Irana, na strani svojega pokrovitelja vključili v skoraj pet mesecev trajajočo bližnjevzhodno vojno.

V prvi fazi vojne, ko so izraelske in ameriške sile zgodaj spomladi napadale Iran, so izrazili le odločno verbalno podporo Teheranu in napovedali, da so pripravljeni podpreti svoje zaveznike. Do tega ni prišlo, zato so se z umirjanjem sovražnosti polegli tudi vsi strahovi glede zaprtja še ene morske ožine, tokrat vhoda v Rdeče morje Bab el Mandeb.

Po skoraj dveh tednih novih spopadov med Teheranom in Washingtonom, izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je junija podpisan memorandum o soglasju med državama "končan", in napovedim Irana, da je Hormuška ožina zaprta do nadaljnjega, je regijo znova zajel nov val kaosa in nasilja.

Zdaj so se spopadi razširili na še en del regije, saj so jemenski hutijevci na začetku tedna napovedali, da bodo uvedli pomorsko blokado proti Savdski Arabiji. Grožnjam so hutijevci sledili z napadoma na dva tankerja ob savdski obali v četrtek. Če bodo nadaljevali z napadi lahko uporniki ogrozijo pretok milijonov sodov nafte, ki jih kraljestvo izvaža prek Rdečega morja. Ukrep ogroža predvsem izvoz nafte iz Janbuja, savdskega vozlišča ob Rdečem morju, ki je postalo ključna alternativa dobavnim potem iz Hormuške ožine.

Blokada je odgovor na to, kar skupina označuje za obleganje Savdske Arabije nad jemensko prestolnico Sana. Prepoved za savdske ladje naj bi začela veljati takoj, je v ponedeljkovi izjavi dejal tiskovni predstavnik skupine.

Kdo so hutijevci in kaj želijo?

Hutijevci, ki od začetka še vedno nerešene jemenske državljanske vojne nadzorujejo večino severozahodnega dela države z dostopom do Rdečega morja, so se mednarodno uveljavili med prvimi fazami vojne v Gazi, dejavni pa so že več desetletij.

Hutijevci, uradno imenovani Ansar Alah, izvirajo iz province Sada na severozahodu Jemna in pripadajo tako imenovani zajdijski veji šiitskega islama, ki ji sledi približno četrtina prebivalstva države. Gibanje je nastalo v devetdesetih letih po združitvi Severnega in Južnega Jemna ter vodilo več uporov proti oblastem. Leta 2014 je zavzelo prestolnico Sana in sprožilo državljansko vojno, ki državo razdvaja še danes. ZDA in Evropska unija hutijevce uvrščajo med teroristične organizacije. So del iranske osi odpora, od Teherana pa prejemajo orožje, usposabljanje in tehnično pomoč.

Oborožena skupina je konec leta 2023 v znak "podpore" Gazi začela ciljati na plovila v Rdečem morju, za katera je menila, da so povezana z Izraelom. Prizadeto je bilo veliko število ladij, prevozniki pa so bili včasih napadeni po pomoti. Promet po plovni poti je propadel, na kar so ZDA odgovorile z množičnim bombardiranjem hutijevskih položajev. Strani sta maja 2025 sklenili premirje, hutijevce pa je bombardiral tudi Izrael.

Ponedeljkova napoved skupine in četrtkovi napadi sledijo večtedenskemu zaostrovanju retorike med hutijevci in Savdsko Arabijo ter izmenjavi raket prejšnji teden, s čimer je bilo pretrgano štiriletno obdobje prekinitve ognja med jemensko skupino ter koalicijo pod vodstvom Rijada in njenimi partnerji v jemenski vladi.

Spomnimo, Rijad je leta 2015 pod takratnim obrambnim ministrom in zdajšnjim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom posredoval v državljanski vojni proti hutijevcem. Boji so se zamrznili leta 2022, pred tremi leti pa sta Savdska Arabija in Iran s posredovanjem Pekinga vnovič vzpostavila diplomatske odnose, kar je pomembno prispevalo tudi k umiritvi razmer v Jemnu.

Sedanje razmere so še toliko bolj nestabilne, ker Rijad trenutno velik del svoje nafte pošilja prek Rdečega morja naprej proti Aziji, saj je Hormuška ožina efektivno še vedno zaprta. Savdska Arabija zdaj izvozi približno štiri milijone sodov nafte na dan iz pristanišča Janbu ob Rdečem morju, kar je za 400 odstotkov več kot pred vojno z Iranom. Skozi Bab el Mandeb je junija dnevno prešlo več kot sedem milijonov sodov surove nafte, navaja mislišče Chatham House.

Že med prvo fazo letošnje vojne v Iranu, ki se je začela z izraelsko-ameriškimi napadi 28. februarja in delno končala z začasnim premirjem 8. aprila, so se pojavljala vprašanja, kdaj se bodo hutijevci vključili. "Hutijevci se takrat niso vključili, saj bi Iran tako izčrpal enega od svojih potencialnih adutov," pojasnjuje politolog Alexander Purton.

Depositphotos

 

Zakaj zdaj?

Še preden se je februarja začela vojna v Iranu, so se zaostrile razmere v južnem Jemnu, kjer ima sedež mednarodno priznana vlada. Konec leta 2025 so namreč izbruhnili spopadi med skupinami znotraj mednarodno priznane vlade, kar je pripeljalo do posredovanja Savdske Arabije in izgona Združenih arabskih emiratov, ki so podpirali gibanje za neodvisnost Južnega Jemna. Hutijevci se v ta konflikt niso vmešavali.

Razmere v Jemnu so se znova zaostrile pred dobrim tednom dni, ko je hutijevska delegacija, ki se je z iranskim letalom vračala s pogreba nekdanjega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, poskušala vstopiti v Jemen. Že več kot desetletje morajo namreč vsa letala, ki vstopajo v jemenski zračni prostor, predhodno pridobiti dovoljenje od koalicije pod vodstvom Savdske Arabije. Savdijci hutijevcem niso dovolili vstopa in so skupaj z mednarodno priznano jemensko vlado bombardirali letališče v prestolnici Sana. Visok jemenski uradnik pa je za časnik New York Times dejal, da jemenska vlada meni, da je letalo iz Irana "prevažalo osebje in vojaško opremo z dvojno rabo".

"Širši kontekst razpada ameriško-iranskega memoranduma in neuspeha iransko-omanskih pogovorov glede nadzora nad Hormuško ožino pomeni, da imajo hutijevci tako notranje kot zunanje razloge za vstop v konflikt," pojasnjuje Purton. "Za to imajo tudi potrebna sredstva," dodaja.

Po njegovem mnenju je razlog za zdajšnjo vključitev hutijevcev nezmožnost Savdske Arabije, da bi se spoprijela z dolgotrajno krizo v Perzijskem zalivu. "Po zaprtju Hormuške ožine je družba Saudi Aramco v celoti izkoristila naftovod vzhod–zahod, prek katerega surovino izvaža v Rdeče morje. Hutijevci se tega dobro zavedajo. Ker so počakali, da je Savdska Arabija postala tako preobremenjena, imajo zdaj precej večji vzvod, kot bi ga imeli, če bi v vojno vstopil že na njenem začetku. Po navedbah ameriških obveščevalnih služb je tudi Teheran hutijevcem končno prižgal zeleno luč za vključitev."

"Hutijevcem ponovni začetek spopadov omogoča, da omejijo nezadovoljstvo prebivalstva, ki se je od umiritve jemenskega konflikta po premirju leta 2022 vztrajno povečevalo. Teheran je s tem odigral svoj naslednji adut. Rijad in Washington se soočata z zahtevno nalogo, kako izsiliti dogovor, ne da bi se zavezala obsežni kopenski operaciji. Predhodne ameriške operacije v Rdečem morju so hutijevce nekoliko oslabile, vendar niso zadostovale za poraz organizacije," sklene politolog.

Bloomberg

 

Kaj lahko hutijevci storijo?

Če se jemenski hutijevci odločijo napasti vozlišče Janbu, lahko savdski izvoz nafte omejijo pri izvoru. Pred premirjem, ki je bilo pod okriljem Združenih narodov sklenjeno aprila 2022, so pristanišče in tamkajšnjo infrastrukturo večkrat napadli z raketami in brezpilotnimi letalniki. Eden od napadov, izveden le nekaj dni pred začetkom premirja, je začasno zmanjšal proizvodnjo v rafineriji Janbu.

Le nekaj dni pred razglasitvijo pomorske blokade savdskih ladij je vodja hutijevcev Abdul Malik al Huti opozoril, da bodo vsi savdski naftni in energetski objekti postali tarče, če bo kraljestvo stopnjevalo vojaške ukrepe. V preteklosti so hutijevci grozili in tudi napadli savdske obrate za razsoljevanje morske vode.

Kot ugotavlja mislišče Atlantic Council, ni jasno, ali imajo uporniki dovolj zalog naprednih raket in dronov, da lahko Janbu ogrožajo več časa.  Letos so proti Izraelu sicer izstrelili več raket in dronov, vendar bi zaradi zmogljive savdske zračne obrambe ter omejene natančnosti napadov na velikih razdaljah verjetno potrebovali precej večje zaloge, da bi prebili obrambo in zanesljivo zadeli izbrane cilje.

Hutijevci trenutno kampanjo predstavljajo kot sorazmeren odgovor na domnevno savdsko "blokado" Jemna. Čeprav opozarjajo, da se pripravljajo na vnovično obsežno vojno, je mogoče, da njihov glavni cilj ni takojšnja vojaška eskalacija, temveč pridobitev novih koncesij od Rijada, ugiba organizacija Atlantic Council.

Od premirja iz leta 2022,  ki je zamrznilo jemensko državljansko vojno, se hutijevci bolj osredotočajo na pogajanja s Savdijci. Želijo pridobiti delež prihodkov od nafte in plina ter formalizirati svojo oblast nad severnim Jemnom. V tem okviru so med stranema potekali tudi obsežni neuradni pogovori, vendar sta napredek proti celovitemu sporazumu ustavila hutijevska kampanja v Rdečem morju in močan ameriški odziv.

Dolgotrajni hutijevski napadi, ki bi resno ovirali izvoz savdske nafte, bi lahko Rijad prisilili v nove vojaške operacije, še napoveduje Atlantic Council. Če bi napadi povzročili tudi občutno rast cen goriva v ZDA, bi Savdska Arabija lahko poskušala pridobiti ameriško pomoč za obnovljeno kampanjo proti skupini.

Kakšen vpliv na nafte trge bi imelo odprtje jemenske fronte?

Cena soda surove nafte brent se je v četrtek povzpela na 95 dolarjev. Nevarno se približuje 100 dolarjem za sod, kar krepi strah pred inflacijsko spiralo po svetu. Prekinitev pretoka nafte skozi preliv Bab el Mandab bi močno prizadela svetovno oskrbo, saj je razpoložljivih alternativnih poti malo. Trije tankerji so se na začetku tedna v južnem Rdečem morju že obrnili, potem ko so hutijevci opozorili, da bodo napadli ladje, ki plujejo v savdska pristanišča ali iz njih, poroča Bloomberg.

Kljub temu bi Savdska Arabija del izvoza lahko še vedno preusmerila iz pristanišča Janbu proti severu, prek Rdečega morja do egiptovskega naftovoda SUMED, ki lahko v Sredozemlje prepelje približno 2,5 milijona sodov na dan. Dodatni milijon sodov na dan bi lahko prepeljali tankerji skozi Sueški prekop. "A to povzroča velike zamude, zato se takšni tankerji navadno pridružijo ladjam, namenjenim v Azijo, in odplujejo proti jugu skozi Rdeče morje," pojasnjuje Purton.

Al-Joumhouriah channel/Getty Images

 

Takšne količine so za svetovne trge ključne, saj zaradi zaprtja Hormuške ožine že zdaj primanjkuje približno štiri milijone sodov nafte na dan. Položaj dodatno zaostruje dejstvo, da se svetovne zaloge, ki so doslej blažile izpad dobave, približujejo najnižjim ravnem – predvsem na Zahodu –, pri katerih jih je še mogoče normalno uporabljati.

"Do sredine julija 2026 je pretovor surove nafte v Janbuju potekal blizu skrajnih fizičnih zmogljivosti in je v povprečju znašal od 4,19 do 4,77 milijona sodov na dan oziroma približno 75 odstotkov celotnega izvoza surove nafte iz kraljevine. Zaradi te pretirane preusmeritve proti zahodu je Rijad postal izjemno ranljiv za morebitne napade na terminale ob Rdečem morju," opozarja Purton.

"Ob morebitnem zaostorvanju – še zlasti ob večjem vojaškem pritisku na Iran – obstaja realna verjetnost, da bi Iran spodbudil hutijevce k vnovični vključitvi, kar bi odprlo dodatna tveganja za ladijski promet v Rdečem morju. To pomeni, da tveganje ni omejeno le na eno ozko grlo," je povedal upravljavec premoženja Rok Brezigar z NLB Skladov. Dodaja, da bi morebitne sočasne motnje v Hormuški ožini in Rdečem morju pomenile dodatno razdrobljenost globalnih dobavnih verig, višje transportne stroške ter še večji pritisk na cene energentov.

Politolog Purton sklene, da bi že delna motnja, podobna tisti, ki smo jo pred časom videli v Rdečem morju, lahko ceno nafte dvignila nad 115 oziroma celo 126 dolarjev za sod. "Zavarovalnice so premije za vojno tveganje za plovila, ki pristajajo v savdskih pristaniščih ob Rdečem morju, zvišale z 0,2 odstotka, na več kot 0,75 odstotka celotne vrednosti plovila."

Na kocki pa ni le globalna dobava nafte. Skozi Rdeče morje v normalnih razmerah poteka tudi 10 do 12 odstotkov svetovne pomorske trgovine z blagom, danes pa le še trije odstotki pomorske trgovine, saj ladje plujejo okoli afriške celine. Sueški prekop, Rdeče morje in ožina Bab el Mandeb pa tvorijo najkrajšo pomorsko pot med Evropo in Azijo.