Kitajski vlagatelji stabilizirali ceno zlata

Kitajski institucionalni vlagatelji so se v zadnjih tednih močno poglobili v zlato, kar je pripomoglo k zaustavitvi padca vrednosti plemenite kovine in ohranjanju cen nad ključnim pragom 4000 dolarjev za unčo.

Kitajski borzni skladi so do ponedeljka zabeležili 14 zaporednih dni prilivov, kar je najdaljši niz od marca, kažejo izračuni Bloomberga. To kaže na spremembo razpoloženja na največjem svetovnem trgu plemenitih kovin, potem ko je vojna na Bližnjem vzhodu spodbudila dolgo obdobje odlivov in padcev cen.

''Zanimanje institucionalnih vlagateljev se je povečalo, odkar je zlato padlo na raven okoli 4000 dolarjev,'' je dejal Steve Zhou, analitik pri Huaan Fund Management, ki upravlja največji zlati ETF sklad v državi. Razprodaja delnic na kitajskih delniških trgih je po njegovih besedah ​​pripomogla k povečanju prilivov.

Zlato je v primerjavi z rekordno visoko vrednostjo v začetku letošnjega leta izgubilo več kot četrtino, saj je iranski konflikt spodbudil strahove pred inflacijo in povečal stave na dvig obrestnih mer, kar je zavrlo povpraševanje po plemenitih kovinah. Vendar so cene pravkar zabeležile svojo prvo mesečno rast od februarja in so julija le nekajkrat zdrsnile pod 4000 dolarjev.

Na Kitajskem je nedavna nestanovitnost na delniških trgih sprožila zanimanje za druga sredstva. Tehnološke delnice so strmoglavile, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi relativno visokih vrednotenj in prenatrpanega pozicioniranja podjetij, povezanih z umetno inteligenco. Referenčni indeks CSI 300 je julija padel za skoraj 8 odstotkov in prekinil tri mesece rasti.

''Aktivnost vzvodnih skladov v tehnološkem sektorju je povečala nestanovitnost trga in nekateri skladi bi lahko namesto tega iskali nove alokacije z boljšo varnostno mejo,'' je dejal Zhou iz Huaana. ''To bi lahko povrnilo povpraševanje po zlatu.''

Znaki moči so vidni tudi na fizičnem trgu. Cene na šanghajski zlati borzi so nekoliko višje od svetovne referenčne vrednosti v Londonu, kar pomeni, da je za banke ceneje nabaviti kovino v tujini.

''Naše zaloge so bile precej hitro razprodane, kar je nenavadno,'' je dejal Bernard Sin, regionalni direktor za širšo Kitajsko pri trgovcu MKS PAMP SA. Podjetje je prejelo veliko povpraševanj od bank s celinske Kitajske, ki delujejo na mednarodni borzi zlata Shanghai Gold Exchange, platformi, kjer lahko uvažajo plemenite kovine.

Seveda je porast povpraševanja na Kitajskem zaenkrat še vedno skromen in morda ne bo dovolj, da bi dvignil cene, pravi Sin iz MKS PAMP SA. ''Paničnega nakupovanja še nismo opazili,'' je dejal.