Bodo ukrajinski droni Putina prisilili v premirje?

1.608 dni po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 se največji konflikt na evropskih tleh od konca druge svetovne vojne še vedno ne umirja. Ruske sile so ob koncu tedna napadle ukrajinska mesta z enim največjih valov balističnih raket doslej, Ukrajinci pa vztrajajo pri napadih globoko v rusko ozemlje.

Kljub nadaljnjemu stopnjevanju spopadov se v zahodnih političnih in vojaških krogih vse bolj utrjuje prepričanje, da se po štirih letih in pol razmere na bojišču počasi nagibajo v korist Ukrajine. To je potrdilo nedavno srečanje med predsednikoma Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom ob robu vrha Nata v Ankari na začetku meseca, ko je ameriški predsednik pohvalil ukrajinske uspehe, podprl globoke napade v Rusiji in dovolil licenčno proizvodnjo prestreznikov Patriot v Ukrajini.

Ukrajini je v zadnjih tednih uspelo zaustaviti rusko napredovanje, z napadi na energetsko infrastrukturo pa je povzročila pomanjkanje goriva ter zmanjšala ruski izvoz nafte. Napadi z droni otežujejo povezave med Rusijo in okupiranim Krimom. Rusijo poleg tega pestijo gospodarska stagnacija, proračunske težave in vse večje nezadovoljstvo z vojno. Kljub temu je še prezgodaj trditi, da se je vojna odločilno prevesila v korist Ukrajine, opozarjajo analitiki. Odpira se vprašanje, ali lahko Kijev nedavni zagon na bojišču izkoristi kot asa v pogajanjih za morebitno prekinitev ognja.

Kako je Ukrajina obrnila tok dogodkov

Izboljšani položaj Ukrajine je posledica sovpadanja strukturnih reform v njenih oboroženih silah in postopnega upadanja ruske bojne učinkovitosti, ne pa enega samega dramatičnega preboja na bojišču, v eseju za Foreign Affairs ugotavljal Jack Watling, višji raziskovalec na mislišču Rusi. Ključna je bila lanska odločitev, da nad ravnjo brigad ustanovi več kot ducat armadnih korpusov, s čimer so poveljniki prevzeli odgovornost za urjenje vojakov. Prav tako so podaljšali osnovno urjenje in zmanjšali dezerterstvo.

Obrnili so se tudi kadrovski tokovi. Po dveh letih, ko so mesečne izgube presegale priliv novincev in redčile obrambne linije, je Ukrajina v prvih mesecih leta 2026 zabeležila neto pozitiven priliv osebja v bojne enote. Napovedane reforme mobilizacije, vključno z boljšim plačilom in določeno dolžino služenja, naj bi trend še okrepile.

Bloomberg

 

"Ukrajinski napadi na cilje globoko na ruskem ozemlju so nov moment, nova strategija. Rusija bo seveda morala odreagirati. Navadno so njena reakcija povračilni napadi na večja ukrajinska mesta. Zahodne države bodo Ukrajino v okviru svojih zmožnosti zagotovo podpirale tudi v prihodnje," pojasnjuje obramboslovka Maja Garb s FDV.

Na taktični ravni so ukrajinske enote postale spretnejše pri povezovanju pehote, dronov, artilerije in oklepnih sil, s čimer ustvarjajo obdobja lokalne premoči, ki omogočajo rotacijo vojakov in ofenzivne pridobitve ob hkratnem ohranjanju ugodnega razmerja izgub. Globlji brezpilotni napadi na rusko logistiko do 100 kilometrov za frontno črto Moskvi otežujejo koncentracijo sil in oskrbo enot.

Velikodušne finančne spodbude so ruske vrste napolnile z nekvalificiranimi rekruti, ki jih pogosto pošiljajo v juriše po le dveh dneh urjenja, niso pa privabile tehničnih specialistov, kot so operaterji dronov. Vztrajne izgube okoli 23 tisoč mož na mesec skozi vse leto 2025 so izpraznile izkušene kadre na nižjih ravneh, na bojišču povišani častniki pa so slabo usposobljeni za načrtovanje operacij, še ugotavlja Watling.

To je nakazal tudi direktor Cie John Ratcliffe, ki je prejšnji teden dejal, da ruski vojaki zaradi ukrajinskih napadalnih brezpilotnih letalnikov z umetno inteligenco na bojišču živijo povprečno le 20 do 30 minut. Ameriški uradniki ob tem ocenjujejo, da Rusija izgubi približno sedem tisoč vojakov na teden.

A analitiki opozarjajo, da ukrajinske pridobitve ostajajo krhke. Moskva ima na fronti še vedno več kot 600 tisoč vojakov in ne trpi pomanjkanja streliva. Ukrajinska zračna obramba medtem slabi, na nekaterih odsekih pa Kijev izgublja ozemlje. Pomembna spodbuda za Ukrajino je bila nedavna napoved Donalda Trumpa, da bo Washington Kijevu dovolil izdelavo lastnih prestreznih raket Patriot. Vendar gre za dolgotrajen proces, ki ne bo takoj rešil težav na področju ukrajinske zračne obrambe.

Putinu zmanjkuje možnosti

Ker Rusija letos očitno ne bo dosegla svojega vojaškega cilja – popolnega zavzetja Donbasa, v katerega je prvič vojaško vdrla leta 2014 –, Kijev in njegovi zahodni zavezniki vse bolj verjamejo, da bi lahko Kremelj prisilili k sprejetju premirja.

Vendar ruski predsednik Vladimir Putin ne odstopa od svojih maksimalističnih zahtev. Namesto da bi se posvetil pogajanjem, je Putin okrepil obsežne zračne napade na ukrajinska mesta in izkorišča vse večje vrzeli v ukrajinski zračni obrambi.

Analitiki ocenjujejo, da bo za prekinitev sedanje spirale stopnjevanja nujna intenzivna diplomacija, ki pa jo vodijo lahko le ZDA. Evropejci sicer poskušajo odpreti diplomatski kanal do Moskve, a njihova nezmožnost dogovora o pravem pristopu in rusko nezaupanje še nista obrodila sadov.

Moskva je v zadnjih dveh mesecih jasno pokazala, da želi obnoviti pogovore z Washingtonom. Da je Putin aprila in maja dvakrat sam poklical Trumpa, v veliki meri prav zaradi Ukrajine, priča o njegovi želji po oživitvi pogajanj, ki so se prekinila februarja, ko so ZDA sprožile vojno proti Iranu.

Bloomberg

 

Po srečanju Trumpa in Putina avgusta 2025 na Aljaski je Kremelj pričakoval, da bo ameriški predsednik Zelenskega prisilil v obsežne koncesije Rusiji, vendar se to ni zgodilo, zato so tudi Putinovi svetovalci začeli priznavati, da dogovor v "duhu Anchoragea" ni več verjeten.

"Ukrajinski napadi seveda pomenijo določen pritisk na Rusijo. Prvič zaradi novega žarišča – Rusija mora zavarovati svojo energetsko in drugo infrastrukturo, ki jo Ukrajina napada znotraj Rusije in na Krimu –, drugič zaradi ljudi, ki jih posledice ukrajinskih napadov na rusko energetsko infrastrukturo prizadenejo in zato lahko začnejo od predsednika Putina zahtevati, da ustavi vojno," pojasnjuje obramboslovka Garbova.

Poznavalka poudarja, da se cilji Rusije v tej vojni se še niso spremenili. "Na pogajanja je Putin sicer vedno pripravljen – običajno se na pobude odzove –, a dokler med ponudbo ni ohranitev zasedenih ozemelj v Ukrajini, pogajanja ne bodo imela učinka. Rusija bo na teh ozemljih vztrajala. Enako pa seveda tudi Ukrajina," pove.

Pritisk na Kremelj je tudi izrazito gospodarski, saj so se cene ruskih pogonskih goriv zaradi globinskih napadov ukrajinskih dronov v zadnjem času povzpele in prisilile ruske naftne rafinerije v zmanjšanje ali ustavitev proizvodnje, kar je še poglobilo domačo krizo oskrbe, smo pisali. Rusija je zaradi ukrajinskih napadov zabeležila rekordno nizko stopnjo predelave surove nafte, ki je upadla na najnižjo raven v več kot 21 letih. To se dogaja pred parlamentarnimi volitvami septembra.

Po besedah poznavalca prosovjetskega prostora Denisa Manceviča je Putin vzpostavil sistem brez možnosti samoobnavljanja. "Nezadovoljstvo narašča, ampak točka vrelišča je lahko še leta daleč," je povedal v pogovoru za Bloomberg Adria TV.

 

Kakšne so alternative premirju?

Analitiki vidijo dve alternativi premirju. Prva predvideva dodatno stopnjevanje vojne z obsežnejšo mobilizacijo, ki bi ruski vojski zagotovila več specialistov in rezervistov, vendar bi hkrati prinesla velika politična in gospodarska tveganja. Ruska centralna banka že opozarja na hudo pomanjkanje delovne sile, vprašljivo pa je tudi, ali bi vojska velik priliv mož sploh znala učinkovito uporabiti. Putin je doslej pozive vojske k širši mobilizaciji vselej zavračal.

Obramboslovka Garbova meni, da se Moskva za splošno mobilizacijo najverjetneje ne bo odločila, bo pa morala zbrati dodatne sile za zaščito kritične infrastrukture na lastnem ozemlju.

Druga možnost je nekakšen status quo. Rusija bi prešla v večinoma obrambno držo, hkrati pa z brezpilotnimi letalniki in raketami nadaljevala napade na Ukrajino tudi skozi prihodnjo zimo v upanju, da bo v dolgotrajni vojni zdržala dlje kot Ukrajina. A ta pot postaja težja, ker Ukrajina izkazuje vse večjo ofenzivno sposobnost in z globokimi udari zadeva cilje, pomembne za rusko gospodarstvo, meni raziskovalec Watling.

Če se bodo trenutni trendi do konca leta utrdili, bi Kijev in njegovi partnerji Moskvo lahko prepričali, da je brezpogojno premirje zanjo najmanj tvegana možnost. Zahodni partnerji morajo skrbno pretehtati, kako narediti to pot za Kremelj sprejemljivo, saj bi številni elementi Putina lahko spodbudili k podaljševanju vojne, meni.

Premirje ni zagotovilo za konec ruske agresije. Kremelj lahko prekinitev spopadov na fronti izkoristi za sanacijo lastne vojske, medtem ko ukrajinska javnost pritiska na demobilizacijo in volitve. V Ukrajini so prejšnji teden že izbruhnili protesti, sicer zaradi odstavitve priljubljenega obrambnega ministra.