Orožje: Ali vlada prek SDH z obrambnim holdingom odpira vrata korupciji?

Vlada je konec julija sprejela strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze, ki izvira iz resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040. Ta po besedah funkcionarjev na pristojnem ministrstvu za obrambo (MORS) določa, da bo Slovenija zmogljivosti SV dosegala z usmerjenim razvojem domače obrambne industrije za zagotavljanje njene samozadostnosti.

Za uresničevanje tega relativno teoretičnega cilja vlada uvaja novost. Takšno, ki je najprej razburkala že tako burne odnose v koaliciji, še bolj pa so do nje kritični strokovnjaki iz vrst ekonomistov in obramboslovcev; medtem ko se industrija sprašuje, kakšne so podrobnosti in njen namen.  

Ustanovitev družbe oziroma holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, kakor se glasi pojasnilo vlade, je ''nedodelana ideja'', meni nekdanji veleposlanik Slovenije pri zvezi Nato Erik Kopač. "Razumem, da obrambne izdatke, ki se krepijo, poskušamo zadržati doma, a zakaj se hiti?"

"Gre za zavestno politično odločitev, ne pa varnostno nujo," je kritičen obramboslovec in geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj. To meče slabo luč na celoten projekt, ki je, sodeč po razpoložljivih informacijah, "svojevrsten obvod mimo javnofinančnih pravil Slovenije in EU", kot dodaja. Holding ne zagotavlja transparentnosti in javnega nadzora niti v minimalnih okvirih, ocenjuje strokovnjak.

Zastavlja se vprašanje, ali in zakaj vlada Roberta Goloba na stežaj odpira vrata korupciji na občutljivem in donosnem – v prihodnje 3,5 milijarde evrov letno vrednem – obrambnem področju?

 

Nelogična izključitev SID banke

Resolucija namreč določa, da se bodo zastavljeni cilji industrijske in razvojne samozadostnosti na področju obrambe zagotavljali "prek slovenskega državnega holdinga (SDH) ter različnih finančnih mehanizmov".

Pri tem lahko omenimo, da je ena največjih težav, s katero se pri poslovanju soočajo domača podjetja, ki so praviloma majhna do srednje velika, prav financiranje.

"Naši člani imajo veliko težav s pridobivanjem financiranja s strani komercialnih bank, ki imajo veliko omejitev pri podpiranju naše panoge. Tu so smernice skladnosti ESG," je maja dejal Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS). "Če bi država ustanovila državni sklad, kjer bi bila zraven državna banka, bi k temu lahko pristopila tudi sama," je za naš medij povedal glede možne rešitve.

A strategija ne predvideva inkluzivnosti državne Slovenske izvozne in razvojne banke (SID), ampak komercialnih bank, pri čemer naj bi država krila stroške obresti najetih posojil, je razvidno iz besedila strategije. To pa je šele prva rdeča zastavica ambicioznega vladnega projekta, ki poraja več vprašanj, kot jih rešuje.

"Težko je sicer presoditi, ali gre za učinkovit način organizacije, a direktorat za logistiko na MORS je že do zdaj imel poln pregled nad panožnimi podjetji," o organizacijskem vidiku meni obramboslovka na Fakulteti za družbene vede Ljubica Jelušič. Predavateljica - tako kot vsi sogovorniki - dodaja, da je pri načrtu še precej nejasnosti.

Vsaj nekatere izmed njih naj bi MORS pojasnil na današnji novinarski konferenci, o kateri bomo poročali.

Koncentracija moči in vpliva

Profesorica sicer meni, da bi lahko povezovanje podjetij in vključevanje v projekte na evropski ravni enako uspešno izvajali v obstoječi organizaciji dela, saj je "podobno urejena tudi v drugih državah EU". Pravilo je, da se koordinacija obrambne industrije ohranja na pristojnem ministrstvu, pravi. Po novem bo drugače, strokovnjakinja pa opozarja, da je bil pri tem poleg omenjenega direktorata doslej dejaven tudi GOIS, ki pa je "po novem očitno potisnjen na rob".

Skalar sicer izraža dvom, da bi se novoustanovljeni holding ukvarjal s koordinacijo podjetij, saj da je njegova vloga zagotavljanje finančnih sredstev, kar je bil doslej "problem za podjetja". Vseeno to možnost dopušča, saj nima dovolj informacij. "Holding bo ustavljen na strateškem nivoju predvsem za financiranje, lahko pa bodo prek njega povezovali podjetja pri večjih projektih, kot je denimo proizvodnja streliva," ugiba.

Pri tem dodaja vidik, ki ga v javni razpravi doslej ni bilo zaslediti. ''Država bi lahko prek holdinga vstopala v lastništva ključnih družb ali pa vzpostavila mehanizem za skupno nastopanje podjetij pri večjih projektih,'' pravi Skalar.

Zadeva ni brez precedensa, saj je nazadnje premier na konferenci projekta GREMO povezovanje avtodobaviteljev za skupni nastop na tujih trgih izpostavil kot vzorčnega, družbe pa pozval, naj se podobno povežejo in angažirajo tudi na obrambnem področju.

Načrtne nejasnosti?

"Ukrepa vlade ne razumem," pravi varnostni strokovnjak Grošelj. "Žal gre še za eno netransparentnost, ki smo jim priča v tem mandatu, kjer konkretne podatke zamegljujejo s piarovskimi puhlicami," ob tem pa meri na drugo glavno težavo, ki jo v javni predstavitvi načrta poskuša reševati vlada – financiranje.

Ni namreč jasno, ali bo država lastniško vstopala v podjetja, ki bodo del holdinga, ali jih bo sama ustanavljala oziroma kakšna bo vloga holdinga, opozarja in dodaja, da bi bilo morebitno državno lastništvo "vsekakor unikum v evropskem prostoru, saj je večina obrambne industrije EU in svetu v zasebni lasti".

Kar zadeva vprašanje zagotavljanja financiranja, pa da bi država "lahko v okviru SID banke razvila ustrezen mehanizem, za kar ne potrebuje holdinga".

Vprašanje financiranja bega tudi Kopača. "Država naj bi prevzela vlogo garanta, kar naj bi dosegla s subvencioniranjem obrestnih mer komercialnih bank," opozarja in sprašuje, zakaj bi država podpirala tuje zasebne banke, "če ima SID banko".

Spruk: Moralni hazard

Da strategija odpira več vprašanj, kot jih rešuje, ocenjuje tudi ekonomist in profesor z Ekonomske fakultete Rok Spruk. "Ideja, da 'denar ostane doma', je na prvi pogled razumljiva, a je z vidika gospodarske učinkovitosti in sistemskih spodbud problematična," meni. 

Svojo oceno argumentira s tremi pomisleki, pri čemer sta s stališča slovenske polpretekle zgodovine podobnih državnih veleprojektov, ki so nasedli na čereh korupcije, najbolj relevantna in tvegana moralni hazard ter politična alokacija virov.

"V primerih, ko država aktivno upravlja investicije v strateški industriji, narašča tveganje, da bo kapital alociran na podlagi politične bližine, ne pa tržne perspektive," opozarja in dodaja, da je obrambna panoga zaradi tega, ker je naročnik država, "še zlasti občutljiva na klientelizem in korupcijska tveganja".

Drugi pomislek je inovacijska inertnost. Težava so izkrivljene spodbude in pomanjkanje tržne discipline, saj imajo podjetja, ki delujejo v zaščitenem okolju, kjer tveganje izgube nosi država oziroma davkoplačevalci, "manjšo motivacijo za inovacije, racionalizacijo in iskanje tujih trgov".

Kot tretjega pa ekonomist navaja mednarodno izolacijo in posledično nekonkurenčnost. "Če postavimo nacionalni holding kot instrument protekcionizma, obstaja nevarnost, da bodo slovenska podjetja odrinjena iz evropskih in ameriških dobaviteljskih verig, kjer prevladujeta odprta konkurenca in stroga regulacija nad državnimi pomočmi," podobno kot Grošelj opozarja ekonomist.

Namesto državnega holdinga, pravi, bi bilo bolje spodbujati "partnerstva z zasebnimi vlagatelji in mednarodne konzorcije", pri čemer so jasno razmejene vloge države kot regulatorja, in ne kot igralca na trgu.

 

Tveganja korporativnega upravljanja

Podobne pomisleke ima tudi Kopač. "Učinkovitost je sicer lahko večja, a pojavlja se vprašanje, če in v kolikšni meri je ustrezna vloga države," saj je v tujini praksa, da so obrambna podjetja v zasebni lasti, opozarja.

Podobno kot preostali sogovorniki je na splošno kritičen do strategije. Ta je nejasna, premalo natančna in "ne izhaja iz nobene primerjalne študije, kako je to urejeno v EU, da Rusije ali Kitajske niti ne omenjam".

Država v tem primeru opravlja trojno vlogo – je nadzornik in naročnik, hkrati pa podjetjem zagotavlja finančna sredstva. Netransparentnost je tveganje, še toliko bolj, ker je posebnost obrambne industrije, da "gre za velike vložke, celo za večstomilijonske posle", država pa je v tem primeru njihov de facto bančni garant.

"Glede na to, da ima Slovenija majhna in srednja podjetja v obrambni panogi, ki pogosto izdelujejo tudi produkte za civilno rabo, je ideja dobrodošla, a zakaj bi holding upravljal SDH," se glede nadzora in organizacijske posebnosti, ki namesto neposredne uvaja posredno holdinško odgovornost, sprašuje strokovnjak za vojno ekonomiko.

"Strategija uvaja le institut strateškega sveta, ki pa nima nikakršne izvršne, upravljavske ali nadzorne vloge," opozarja na ključno pomanjkljivost medlega oziroma preohlapnega vladnega načrta – nadzor.

Pri vprašanju slednjega namreč največje tveganje za korupcijo vidi prav v modelu posrednega korporativnega upravljanja.

Precedensi in tuja praksa

Kot primernejšega izpostavlja model neposrednega vladnega nadzora, saj sta transparentnost in preglednost večja, poleg tega "pa že imamo podobne primere", pri čemer navede nekdanjo t. i. slabo banko DUTB, HSE, Eles in 2TDK. "Če je vlada neposredno vpletena v upravljanje, potem so zraven vladni funkcionarji s politično odgovornostjo in parlamentarni nadzor," meni. Nekaj torej, kar bistveno zmanjšuje tveganja.  

Kopač kakor tudi Jelušič menita, da bi bila ustreznejša formalnopravna ureditev ali direktorat v sestavi MORS-a ali oblikovanje državne agencije.

Kopač pri tem izpostavlja primera Francije in Slovaške.

V prvem je za to zadolžena agencija, ki ima tudi poseben oddelek za obrambno industrijo, "a ključno je, da v podjetjih, kjer je prisotna država, izvaja neposreden nadzor", pravi.

V primeru Slovaške pa je nadzor podjetij naloga direkcije za oborožitev, ki je znova organ pristojnega ministrstva, sklene strokovnjak.  

"Če bo samo pri enem poslu prišlo do kakršnihkoli sumov ali nejasnosti, se bo javno mnenje hitro obrnilo proti že tako perečim povečanim izdatkom za obrambo, sploh ker imamo v zgodovini kar nekaj primerov nabave orožja, ki niso bile netransparentne," sklene Kopač.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar