Po dveh letih bojev Putin zmaguje, Zelenski moleduje, Golob pa omahuje s strelivom

Medtem ko so se evropski voditelji pred nedavnim izrednim vrhom EU ukvarjali s tem, kako zagotoviti proračun EU in pri tem nevtralizirati grožnjo veta madžarskega premiera Viktorja Orbana na ukrajinsko pomoč, so prejeli urgentno pismo s še ene fronte. "Tisti, ki ima največ streliva običajno zmaga," je zapisal avtor, pri tem pa ciljal na razmerje sil na evropskem bojišču.

Iz Rusije z ljubeznijo

Pismo, razposlano po prestolnicah EU in razkrito s strani Bloomberga, je orisalo kaj klavrno sliko že zdavnaj zastale ukrajinske protiofenzive. Rusi so si namreč ob prehodu na vojno gospodarstvo priborili številčno premoč tri proti ena. Ukrajina dnevno ni sposobna izstreliti več kot dva tisoč topniških granat. Kar je kvečjemu tretjina tistega, kar z ruskega ozemlja izstrelijo Putinovi topničarji, je plat zvona bil avtor.    

Kje se pri zalaganju ukrajinskih branilcev s kritičnimi količinami streliva zatika? Kaj se dogaja z napovedanim vzpostavljanjem slovenskih proizvodnih kapacitet, za kar naj bi se zanimala domača podjetja? Predvsem pa, zakaj EU doslej ni bila sposobna povezati obrambnega sektorja, s čimer Ukrajince pušča na cedilu, Putina pa spodbuja v ambiciji, da se s prebojem na fronti še pred marčevskimi volitvami okrona za cesarja ruskega neoimperija?

Prelomljene obljube

Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je z urgentnim zapisom evropske voditelje iz obupa vodje vojske tik pred kolapsom pozval, naj njegovi državi čim prej zagotovijo obljubljeni milijon topniških granat kalibrov 105 in 155 milimetrov.

Medtem ko so ti 1. februarja vzhičeno tvitali, kako so zlomili Orbanov upor, s katerim je ta doslej preprečeval, da bi v revizijo evropskega proračuna vtkali 50 milijard evrov za Ukrajino, je bila resnica drugačna. "Evropa drži besedo. Še naprej bomo zagotavljali prepotrebno financiranje in predvidljivost za našo pogumno partnerico in bodočo članico," je o evropski pomoči Ukrajini na omrežju X z zanosom zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pri tem pa raje pozabila na bistveno bolj kritične in zlasti prelomljene obljube Ukrajini, ki jih je Kijevu pred letom dni zagotovila komisija in na katere je opozoril Umerov.

 

 

Lanskega marca je bilo namreč ukrajinski vladi dano zagotovilo za milijon kosov topniškega streliva, ki naj bi ga unija dostavila v prihodnjih 12 mesecih. Svet EU je sredi aprila za operacijo, s katero naj bi po dolgih letih zanemarjanja povezali in okrepili obrambno industrijo, celo odobril podporo v vrednosti milijarde evrov v okviru Evropskega mirovnega instrumenta (EPF).

"Države EU so po koncu hladne vojne bistveno zmanjšale lastne vojaške zmogljivosti v prepričanju, da jih ne bodo nikoli potrebovale," je takrat za Bloomberg Adria ocenila obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan in dodala, da je "eden od ukrepov EU vzpostavitev tega mehanizma, ki predstavlja korak h krepitvi obrambnih zmogljivosti," a da "smo šele na začetku poti."

S komaj dobro polovico obljubljene količine granat je leto kasneje jasno, da se zadeve z že tako neugodnega izhodišča niso bistveno premaknile. 1.500 kilometrov dolga ukrajinska fronta visi na nitki, z njo pa tudi obstoj verjetne bodoče članice EU. Ukrajina bi po navedbah državnega vrha za odbijanje okrepljenih ruskih napadov mesečno potrebovala 200 tisoč granat kalibra 155 milimetrov, poroča Bloomberg. Zveza Nato pa je na avgustovskem vrhu v Vilni predsedniku Volodimirju Zelenskemu v obraz zaloputnila vrata članstva in na široko odprla tista, skozi katera se bodo tanki sodobnika Petra Velikega, potem ko bodo odpravil z Ukrajino, usmerili proti evropskim prestolnicam.

Virus vojne utrujenosti se širi

Vsaj takšna so po poročanju nemških medijev predvidevanja v Berlinu, ki jih v pogovoru za Bloomberg Adria obrambni minister Marjan Šarec ni zanikal. "Če vidimo, da Švedska opozarja, da nemški minister svari, potem to pomeni, da se moramo zavedati tveganj," je dejal v zvezi s Putinovimi namerami in tako argumentiral 23 milijonov evrov naložb, ki jih ministrstvo letos preko krepitve domače obrambne industrije namenja posodobitvi Slovenske vojske.

Bloomberg Ukrajina bo marca prejela 600 tisoč topovskih izstrelkov, kar je skoraj pol manj od obljubljenega milijona. Po navedbah Kijeva bi jih potrebovala 200 tisoč mesečno.

 

A dejstvo je, da se po skoraj dveh letih bojev utrujenost od vojne med ukrajinskimi zaveznicami širi. Medtem ko je Bruselj s proračunom Ukrajini zagotovil milijardno pomoč, je Orbanu dopustil možnost vsakoletnega preverjanja porabe sredstev. Medtem ko si ameriški predsednik Joe Biden prizadeva zagotoviti milijarde za Ukrajino, je Donald Trump z enim samim zapisom zaenkrat preprečili sprejetje 60 milijard dolarjev pomoči.

Evropski komisar za notranji trg in de facto obrambni minister Thierry Breton je pred dobrim tednom nedostavljeno strelivo poskušal nadomestiti s presežki novih obljub. Ukrajina do marca ne bo dobila obljubljenega streliva, njegove besede navaja portal Politico, bo pa evropska industrija zato do konca 2024 izdelala 1,4 milijona kosov, naslednje leto pa že dva. Glede vprašanja, koliko nabojev bo marca prejela Ukrajina, je dejal, da je to odvisno od posameznih držav članic. "Govorim samo o industrijski bazi," je bila apologetska izjava, ki žerjavico odgovornosti polaga v naročje vodje diplomacije Josepa Borrella.

Ministrstvo obstalo, Šarec molči, podjetniki začudeni

Se vlada Roberta Goloba zaveda nevarnosti kremeljskih namer, kakor zatrjuje minister Šarec? Ta je na naše vprašanje o tem, kako poteka napovedano vzpostavljanje domačih proizvodnih zmogljivosti za strelivo, odgovoril, da je "za vzpostavitev tovrstne proizvodnje (je) potreben čas". Na naše vztrajanje pa dodal, da je "pri takih zadevah (je) vedno vrsta težav," ki pa jih ne želi komentirati.

Spomnimo, da smo lani poročali, kako je Mors 13. marca objavil "javni poziv slovenskim gospodarskim družbam za oddajo interesa za sodelovanje pri vzpostavitvi proizvodnje streliva v RS". Po prejemu odziva, za katerega se je kasneje izkazalo, da se je nanj odzvalo skoraj 50 podjetij, naj bi po navedbah ministrstva sledila "usklajevanja z vsemi zainteresiranimi subjekti" z namenom priprave "konkretnih rešitev za vzpostavitev proizvodnje".

Bloomberg Adria Skoraj leto dni po velikem zanimanju slovenskih podjetij za vzpostavljanje proizvodnje streliva različnih kalibrov so stvari po informacijah iz industrije očitno obtičale na mrtvi točki.

Skoraj leto dni kasneje so stvari po informacijah iz industrije očitno niso bistveno premaknile. In to kljub temu, da je izvršni direktor največjega slovenskega obrambnega podjetja Arex Tim Castagne v našem pogovoru konec maja dejal, da pričakujejo povabilo ministrstva vsem podjetjem, "da se dogovorimo, kaj bomo dejansko naredili".

Na naše vprašanje, ali je v vmesnem času prišlo do premikov, nam je Castagne pojasnil, da v zvezi s tem projektom od takrat "ni slišal ali videl nobenega napredka". Dodaja, da so v dolenjskem podjetju pripravljeni "na naslednjo fazo", vendar ocenjuje, da zaenkrat ni "dejanskega interesa". Če ne drugače, bodo možnosti razširitve obstoječega portfelja streliva letos raziskali sami in o tem sproti obveščali Mors, dodaja.

Minister Šarec pa je v zvezi s tem dejal, da "zadeve niso tako daleč", zato tega ne želi komentirati. Postavlja se vprašanje, zakaj je država izgubila interes v kritični obrambni projekt, ki bi na EU ravni pripomogel k odbijanju ruske agresije, na nacionalni pa okrepil domačo industrijo in posledično gospodarstvo. Toliko bolj zaradi tega, ker Mors po njegovem "povečuje sredstva za raziskave in razvoj s ciljem, da so v ta program vključena slovenska podjetja," s katerimi "odlično sodeluje". To ne nazadnje potrjujejo tudi naši kontakti v obrambni industriji.

Minister se očitno bolj navdušuje nad idejo državnega obrambnega podjetja, medtem ko o upadu zanimanja za projekt izdelave streliva priča tudi informacija, da se nobeno domače podjetje ni prijavilo na razpis v okviru EU instrumenta za namene vzpostavljanja proizvodnje streliva, znanega pod imenom ASAP (Act in Support of Ammunition Production). V okviru tega je podjetjem na razpolago 500 milijonov evrov sredstev, toda rok za prijavo se je iztekel 13. decembra. Po naših informacijah nobeno izmed 82 prijavljenih podjetij, med katerimi bo Evropska komisija izbrala dvajseterico, ni iz Slovenije. "Nimamo podatkov, če se je na razpis prijavilo katero od slovenskih podjetij," prav tako navajajo na ministrstvu.