Kako Trump iz Xijevega priročnika jemlje vzvod gospodarske prisile

Januarja je globalna anketa pokazala, da so Indijci najbolj optimistični glede tega, kaj bi drugi predsedniški mandat Donalda Trumpa pomenil za njihovo državo. Verjetno bi zdaj glasovali drugače.

Trump je Indijo pravkar udaril s 25-odstotno carinsko stopnjo – višjo kot v mnogih drugih azijskih državah. Omenil je trgovinske ovire, a je vlado premierja Narendre Modija oštel tudi zaradi številnih drugih stvari – vključno s članstvom v Brics in tesnih vezi z Rusijo. "Ne zanima me, če tako skupaj uničijo svoja mrtva gospodarstva," je Trump objavil na družbenih omrežjih.

Trump grožnje s kazenskimi carinami prenaša onkraj področja trgovine na druga področja – povečuje pritisk na države, da se podredijo ameriški volji. Trump je to taktiko preizkusil že v svojem prvem mandatu, a jo zdaj dviguje na novo raven.

ZDA so leta obtoževale svojo glavno tekmico, Kitajsko, da izvaja gospodarsko prisilo – oznako, ki natančno opisuje, kar Trump počne zdaj. Sam meni, da pristop deluje – zlasti pri zaveznikih, ki so odvisni od vojaške zaščite ZDA. Evropsko unijo, Japonsko in Južno Korejo je prepričal, da so krotko sprejele povišane carine, a novim zahtevam kar ni konca.

Ali bo vse to prineslo zlato dobo za ameriško gospodarstvo, bomo še videli. Enako velja za dolgoročne posledice za odnose ZDA z njenimi partnericami.

Indija še zdaleč ni edini primer, ko Trump trgovino izkorišča za vzvod za reševanje netrgovinskih vprašanj. Potem ko je kanadski premier v sredo izjavil, da namerava Kanada priznati palestinsko državo, kar je v nasprotju z izraelskimi in ameriškimi stališči, je Trump napadel Marka Carneyja.

"Vau!" se je Trump odzval na družbenih omrežjih. "Zaradi tega bomo zelo težko sklenili trgovinski sporazum z njimi."

Na vso moč

Čeprav temu pravijo vzvod in ne prisila, Trumpova ekipa ni bila sramežljiva pri uporabi ameriške gospodarske in vojaške moči, da bi izsilila koncesije tako od zaveznikov kot od nasprotnikov.

"Še nikoli nismo imeli predsednika, ki bi imel vso moč ZDA za uporabo v pogajanjih," je v četrtek novinarjem povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. "Tako v praksi deluje maksimalni vzvod." Stephen Miran, eden od Trumpovih glavnih ekonomskih svetovalcev, je v začetku tega meseca dejal, da lahko ZDA, ker imajo največji trg na svetu, prisilijo druge države, da sprejmejo stroške carin.

Trump je nekatere ostrejšim carinske grožnje kasneje omilil, včasih pa postavil roke, ki jih je nato podaljšal – kot je to storil z Mehiko – ali pa nakazal, da se pogajanja lahko raztegnejo onkraj roka.

Morda je njegov najbolj predrzen poseg prišel med vrhom Brics v Braziliji v začetku tega meseca. Trump je najprej ostro kritiziral "protiameriško politiko" desetčlanske skupine in zagrozil z dodatnimi carinami vsaki državi, ki se pridruži skupini. Nato je izpostavil državo gostiteljico, ne da bi se sploh pretvarjal, da obravnava trgovinska vprašanja.

 

 

Trump je dejal, da bo proti Braziliji uvedel 50-odstotne tarife, potem ko je od nje zahteval, naj preneha z "lovom na čarovnice" proti njegovemu zavezniku, nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, in kritiziral ukrepe proti ameriškim podjetjem – zadeve, ki so sicer v pristojnosti brazilskega sodstva, ne pa vlade. Ta teden je nekoliko popustil, dovolil več izjem in Braziliji dal dodaten teden, preden začne veljati najvišja stopnja carin.

Pod Trumpovim pritiskom je Evropska unija zavrnila uporabo svojega trgovinskega vpliva in podpisala pogoje, ki jih je nemška in francoska industrija pozneje ocenila za neugodne. Evropejci se zavedajo, da so zaradi ruske agresije v Ukrajini še vedno odvisni od ZDA glede orožja in varnosti.

Pritisk je bil prisoten tudi na nedavnem srečanju z britanskim premierjem. Keir Starmer je prejšnji konec tedna obiskal kar dve igrišči za golf na Škotskem, da bi poskušal ugotoviti podrobnosti okvirnega sporazuma, ki ga je Združeno kraljestvo sklenilo nekaj tednov prej. Namesto tega je bil deležen predavanja o tem, kako so je britanska migracijska politika preveč ohlapna, kako previsoki so davki na nafto v Severnem morju in kako napačna so prizadevanja ZK za čisto energijo.

Odpor se izplača

Seveda so ZDA izvajale ekonomski pritisk, da bi dosegle svoje diplomatske cilje, že dolgo preden je Trump vstopil v politiko. Ameriški predsedniki so v zadnjih nekaj desetletjih uvedli na tisoče sankcij.

Vendar je Trumpov pristop v marsičem poseben. Podvomil je v korist sankcij, ki lahko zmanjšajo dostop do financiranja, a hkrati tvegajo odpor proti globalnemu statusu dolarja, kar Trump namerava zaščititi. Namesto tega je njegovo orožje ameriški potrošnik. Stavi, da druge države ne morejo preživeti brez prodaje stvari največjemu svetovnemu gospodarstvu.

Zaenkrat je bil pri tem kar uspešen. Njegove carine prinašajo milijarde dolarjev v ameriški proračun. Kljub strašnim opozorilom kritikov ameriško gospodarstvo ni strmoglavilo, čeprav je letos prišlo do opazne upočasnitve. Borza, Trumpov najljubši pokazatelj razpoloženja, pa postavlja nove rekorde.

Medtem se je na carine ostro odzvala le Kitajska. Tudi Mehika se je do neke mere uprla in bila v četrtek nagrajena, ko je Trump za 90 dni odložil uvedbo povišanih carin.

Tudi Brazilija in Kanada sta se uprli – in v obeh primerih na domačem terenu poželi odobravanje.

Zdi se, da predsednik Luiz Inacio Lula da Silva žanje sadove svoje neomajnosti. Pred volitvami je dobil podporo v anketah, medtem ko so ZDA ključno brazilsko blago izvzele iz carinskih ukrepov. Tudi Carney uživa široko javnomnenjsko podporo zaradi svojega nasprotovanja.

Splošen, čeprav začasen sklep iz pretresov zadnjih nekaj mesecev bi lahko bil, da Trumpova prisila prinaša rezultate znotraj zahodnega bloka pod vodstvom ZDA, medtem ko njegov učinek pri nevtralnih državah, kot sta Indija in Brazilija, ostaja nejasen. Prav tako je vprašljiv učinek pri tekmecih, kot je Kitajska.

Ta je na primer z omejitvami prodaje redkih zemeljskih elementov, ki so ključnega pomena za napredno ameriško industrijo, vrnila udarec. Trump je potem hitro znižal najvišje carine ter umaknil nekatere izvozne omejitve, državi pa sta dosegli nekakšno premirje, medtem ko pogovori še potekajo.

Prav tako Trumpove zahteve po prekinitvi ognja v Ukrajini niso imele velikega vpliva na Vladimirja Putina. Trump je Rusiji dal čas do 8. avgusta, da sklene dogovor, sicer bo Kremelj soočil z večjim gospodarskim pritiskom. A ni znakov, da bi to vplivalo na nadaljevanje spopadov, ruska vojska pa medtem še naprej napreduje.

— S pomočjo Jennifer A. Dlouhy in Kate Sullivan

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar