Nepopustljiva švicarska predsednica se je uprla Trumpu - in državo pahnila v krizo

Karin Keller-Sutter občuduje odločnost nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher in je kot švicarska predsednica znana kot tehnokratka in vztrajna. Te lastnosti so se ji maščevale, ko se je soočila z Donaldom Trumpom in svojo državo pahnila v krizo.

KKS – kot jo poznajo v švicarski politiki – je doživela najslabši teden v svoji več kot tridesetletni karieri. Še hujše je kot leta 2023, ko je v norem vikendu izsilila prisilno združitev Credit Suisse z UBS, da bi omejila posledice za cenjeni bančni sektor države.

Najvišje carine za Švico

Trump je Švici naložil najvišje carinske stopnje v razvitem svetu, ki znašajo 39 odstotkov – več kot dvakrat več od stopnje Evropske unije –, zato ni videti nobenega olajšanja.

Potem ko se je 61-letnica vrnila praznih rok iz zadnjega poskusa v Washingtonu, je švicarska vlada po nujnem zasedanju sedemčlanskega zveznega sveta v četrtek imela le malo odgovorov in dejala, da si bo še naprej prizadevala za pridobitev koncesij.

Čeprav je vodstvo države skupna odgovornost – predsedstvo se vsako leto menjava med člani kabineta –, je za carinsko katastrofo odgovorna Keller-Sutter.

Ko so jo lani jeseni v intervjuju za Bloomberg vprašali o njenih vodstvenih vzornikih, je političarka, ki je tudi finančna ministrica, izrazila občudovanje nad Thatcher in dejala, da je bila tako imenovana Železna dama "prava osebnost" in da je pokazala, da zna "vztrajati pri svojih prepričanjih in odločitvah".

Švicarski pogajalci so se ušteli

Podobna odločnost jo je pripeljala do tega, da se je uprla Trumpu. Zdelo se je, da bo uspela, saj so švicarski pogajalci menili, da je sporazum na dosegu roke, vendar je prejšnji teden prišlo do burnega telefonskega pogovora.

V tonu, ki je bil opisan kot pridigarski, je zavrnila trditev, da Švica krade ZDA, in vztrajala, da je potrebno upoštevati tudi storitve. To je bilo v nasprotju s Trumpovim poudarkom na ameriškem primanjkljaju v blagu iz izvoza, kot so luksuzne ure, zlato in farmacevtski izdelki.

Njeno stališče je bilo, da Švica drži besedo in da je bolje, da ni sporazuma, kot da je sporazum slab. Toda to ni bilo všeč Beli hiši, Švica pa ni imela vpliva večjih trgovinskih partnerjev in ni ponudila veliko.

Trumpu niso ponudili dovolj

Paradoks, s katerim se je soočala Keller-Sutter, je bil, da bi bile kakršne koli popustitve politično drage, ne da bi pomembno zmanjšale trgovinske vrzeli. Toda videz je pomemben in ona Trumpu ni dala ničesar, kar bi lahko predstavil kot dober posel. V intervjuju za CNBC je dejal, da švicarska predsednica ni hotela poslušati.

Na tiskovni konferenci v švicarski prestolnici Bern v četrtek je vnovič zavrnila trditev, da Švica povzroča izgube ZDA.

"Poslušala sem," je dejala. "A nisem se strinjala, da je Švica odgovorna za izgubo 40 milijard dolarjev," in dodala, da je "zastopala interese Švice".

Njen pristop je prežet s švicarskim pragmatizmom. Rodila se je v majhni vasi približno 60 kilometrov vzhodno od Züricha, svojo politično kariero pa je začela leta 1992 kot članica lokalnega sveta občine Wil.

Kot članica liberalcev, naklonjenih podjetništvu, je postopoma napredovala. Leta 2018 je končno postala zvezna ministrica in vodila ministrstvo za pravosodje, preden je leta 2023 postala najvišja finančna uradnica Švice – šele druga ženska na tem položaju od leta 1848.

Vprašanja o obstoju tradicije nevtralnosti 

Nekaj mesecev po nastopu funkcije se je soočila z enim najtemnejših trenutkov za Švico. Kljub temu, da ni imela izkušenj v bančništvu, je izobražena prevajalka nadzorovala pogajanja med UBS, Švicarsko nacionalno banko in finančnim regulatorjem države, da bi omejila škodo zaradi propada Credit Suisse.

"Imela sem vtis, da je svet zadrževal dih, dokler nismo našli rešitve," je dejala v intervjuju za javno radiotelevizijo SRF marca 2024.

Medtem ko mednarodno skupnost pretresajo Trumpove trgovinske vojne, tokrat nihče ne čaka na Švico.

Kriza predstavlja edinstven izziv za državo z devetimi milijoni prebivalcev, saj sproža vprašanja o obstoju njene tradicije nevtralnosti sredi geopolitičnih pretresov. Nedavni dogodki, vključno z propadom Credit Suisse in prihajajočim referendumom o davku na dediščino, so prav tako omajali podobo Švice kot ene izmed najbolj poslovno prijaznih držav na svetu.

Po propadu Credit Suisse je Keller-Sutter postala gonilna sila za strožje kapitalske zahteve za UBS. Da bi se izognila političnemu tveganju, je odložila odločitev parlamenta o tem, ali bo švicarska banka morala zagotoviti polno podporo svojim tujim hčerinskim družbam. Ta kapitalski korak je pripeljal do spora z UBS.

Po neuspešnih pogovorih s Trumpom je Keller-Sutter ponovno pod pritiskom. Medtem ko je znana po tem, da je skeptična do tesnih odnosov z EU, njeni nasprotniki prav to zahtevajo.

Kljub težavam se njen odstop zdi malo verjeten. Zaradi rotacijskega predsedovanja Švice bo v vsakem primeru kmalu prišlo do sprememb, zato so nenadni odhodi redki. V svoji stranki nima resnih tekmecev, ki jo potrebujejo zaradi upadajoče podpore. Tudi drugi člani kabineta ne izvajajo velikega pritiska.

Keller-Sutter se ne da zlahka ustrahovati

"Zmagujemo skupaj in izgubljamo skupaj," je dejal švicarski podpredsednik Guy Parmelin, ko so ga vprašali o njeni krivdi. Zvezni svet govori z enim glasom, je dodal.

Keller-Sutter se tudi ne da zlahka ustrahovati. Ko je kot ministrica za pravosodje ostro nastopila proti nasilju v nogometu, je nekoč od huligana zahtevala, naj izbriše njeno fotografijo, ki jo je naredil. Ta borbeni duh spominja na drugega njenega osebnega junaka.

"Sem velika oboževalka Muhammada Alija," je dejala. "Je moj idol, ker je bil zelo nadarjen, zelo močan in je prestal zelo težke situacije."

Nov udarec: Carine na zlato

Po neuradnih informacijah so ZDA uvedle carinske dajatve na uvoz kilogramskih zlatih palic, kar grozi z novimi pretresi na svetovnem trgu plemenitih kovin in pomeni nov trgovinski udarec za Švico.

Dopolnjeno s podatkom o carinah na zlato.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar