E-pismo: Slovenija nova orožarska sila?

V sobotno dopoldne se z vami podajam Aleš Kovačič, novinar.

Najnovejši podatki o prodaji avtomobilov na evropskem trgu kažejo na nadaljevanje ustaljenega negativnega trenda upadanja. Medletno število registracij novih vozil je upadlo za 7,3-odstotka, pri čemer so svetla izjema električni avtomobili, katerih prodaja se sicer dviga, a še zdaleč ne v tolikšni meri, da bi izničila splošni trend krčenja.

Razlogov je več in so že dobro znani, raztezajo pa se vse od zablode zelenega prehoda in z njim povezanega vzpona kitajske konkurence do carinske vojne ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki nemškim izvoznikom zapira strateško pomembni severnoameriški trg.

Koncerni in njihovi dobavitelji vključno s slovenskimi po svetu od Bližnjega vzhoda preko Indije in Kitajske mrzlično iščejo alternative, toda tržna diverzifikacija – če bo do nje sploh prišlo – bo dolgotrajna.

Hiranje evropske avtoindustrije nima samo simboličnega pomena, ampak tudi znaten vpliv na deindustrializacijo držav EU. Tudi Slovenijo, kjer delež predelovalne dejavnosti predstavlja samo še 21,4 odstotka BDP. Pravzaprav je naša država s tega vidika še posebej ranljiva, saj spada v regijo srednje Evrope, ki "velja tradicionalno za eno industrijsko najbolj razvitih regij na svetu, zato je tu pomen industrije kljub visoki razvitosti družbe, merjen z BDP na prebivalca, visok," kakor pravi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.

Kaj lahko torej Slovenija stori, da zadrži ali okrepi industrijsko bazo, ki je za razliko od storitev, katerih delež v BDP se tako kot v drugih razvitih državah povečuje, pogoj za inovativnost in konkurenčnost gospodarstva?

Vprašanje je še posebej akutno zaradi prodora kitajskih avtomobilskih znamk, ki se bo v vsakem primeru okrepil. Kitajski uradniki in insajderji menijo, da bodo evropske carine na njihova e-vozila kmalu umaknjena, a četudi do tega ne pride, jih bodo ti zaobšli z vzpostavljanjem proizvodnje v državah članicah unije ali pa obvodom preko (za EU trg) brezcarinske Turčije.

Ob Trumpovemu zapiranju ameriškega trga dobiva vprašanje deindustrializacije in posledičnega drsenja EU v konkurenčno in inovacijsko irelevanco dodatno mero urgence. Lahko bi se usmerili v krepitev digitalnih storitev, a to je glede na dominanco ameriških tehnoloških gigantov podobno Sizifovo delo kot avtomobilska dirka s Kitajci.

Ena od vse bolj obetavnih opcij je obrambna industrija. Ekonomist in profesor ekonomije Rok Spruk ob naraščajočih izdatkih za obrambo meni, da bi lahko ob smeli strategiji razdeljevanja sredstev obrambna industrija prevzela vlogo avtomobilske kot "motor gospodarskega napredka in inovacij". Slovenska obrambna podjetja so inovativna zlasti na področjih elektronike, optike, mehatronike in kibernetske varnosti, kar jim priznavajo tudi Američani.

A njihova težava je podobna kot pri avtodobaviteljih – majhnost in razdrobljenost. Podjetja so del dobavnih verig večjih koncernov, za katere ta dobavljajo sestavne dele, želijo pa si povečati število končnih izdelkov. Zaradi etičnih zadržkov posojilodajalcev imajo velike težave tudi s financiranjem ter razpršenim, nepovezanim oziroma neusklajenim delovanjem. Tu bi zaradi specifike industrije, kjer posli potekajo na ravni država-država, morala svojo vlogo odigrati vlada.

Nekaj časa je bila aktualna zgodba okoli vzpostavljanja skupne proizvodnje streliva, ki bi lahko bila vzorčna, saj bi tako naslovili kar nekaj izpostavljenih izzivov. Kljub zanimanju podjetij je zadeva padla v vodo, a zadnja pobuda vlade, da naložbe in razvoj zaupa državnemu holdingu, kaže, da se je politika od tega vseeno nekaj naučila.

Drugi del lekcije, ki utegne Slovenijo po tej plati približati modelu Izraela ali ZDA, kakor je pronicljivo ocenil Spruk, je povezovanje za učinkovitejšo prezentacijo na tujih trgih. Tudi tu potrebe po odkrivanju tople vode ni, saj je sodelovanje med avtomobilskim grozdom ACS in evropsko‑kitajskim avtomobilskim združenjem (ESAA) v okviru misije GREMO že utečeno in lahko služi za zgled. Ne nazadnje ga je kot takšnega na nedavni inovacijski konferenci GREMO razglasil tudi premier Robert Golob, zbranim avtomobilistom pa svetoval naj poiščejo priložnosti v obrambni panogi.   

"Sinergije med obrambo, civilno zaščito in zasebnim sektorjem bi lahko ustvarile ogromno dodano vrednost," meni Spruk. Dodana vrednost na zaposlenega je v industriji že zdaj blizu 100 tisočakom. "Če bo novi obrambni okvir temeljil na družbenih in tehnoloških povratnih učinkih, potem lahko govorimo o obrambni industriji kot enem izmed stebrov prihodnje konkurenčnosti," je ocenil ekonomist in dodal, da bi ta lahko postala "katalizator inovacij, ki bi Slovenijo ob uspešnem preboju postavil v sam svetovni vrh".

A slovenski obrambni zasuk prinaša tudi določena tveganja. Obstaja namreč nevarnost, da bo povečana poraba postala fiskalni strošek brez dolgoročnega razvoja, "ki sčasoma postane napajalna cev za različne interesne skupine, ki na ta račun črpajo rente namesto ustvarjanja dodane vrednosti," opozarja ekonomist.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar