Pridne roke se iz Slovenije selijo v Avstrijo: Koliko več plačajo sosedi?

Pred vrati je vrhunec sezone pobiranja pridelkov v kmetijstvu. V vsesplošnem pomanjkanju delavcev je tudi sezonsko pomoč v sadovnjakih in vinogradih vse težje najti.

"Iščemo okoli 40 delavcev za obiranje grozdja v naših vinogradih na Štajerskem in v Prekmurju. Delavcev ni lahko najti, v kmetijstvu je podobno kot v drugih panogah – delavcev ni dovolj," je povedal Aleš Velcl iz podjetja Dveri Pax, uveljavljenega proizvajalca vrhunskih vin.

Sedem evrov na uro plus prevoz in malica

Iščejo vse vrste delavcev, od študentov in brezposelnih do upokojencev. Večinoma pri njih delajo Slovenci, je povedal Velcl.

Na območju ob avstrijski meji so dodatna težava tudi odhodi delavcev na delo v Avstrijo, kjer so zaslužki praviloma večji, je potrdil Velcl, a je opozoril, da oglaševana plačila v Avstriji pogosto ne vključujejo stroškov za prevoz in povračila malice.

Foto Bobo

 

 

Pri Dveri Paxu delavcem ponujajo okoli sedem evrov neto na uro plus povračilo stroškov za prevoz in malico, je povedal Velcl. "Ni veliko zanimanja za delo v kmetijstvu," je povedal.

Vseh del ni mogoče avtomatizirati

Sezonske delavce prek portala Sezonska dela v kmetijstvu 2025 Zavoda za zaposlovanje išče tudi Vojko Šušterič s Kmetije Šušterič v Globokem. K njim v glavnem prihajajo delavci iz Bosne in Hrvaške, je povedal v pogovoru za Bloomberg Adria. Delavce potrebujejo za dela v sadovnjakih.

"Pomanjkanje delavcev je velika težava pri nas in nasploh v Evropi. Vse manj ljudi je pripravljenih delati preprosta fizična dela," je povedal Šušterič. Veliko del v sadjarstvu in zelenjadarstvu ni mogoče avtomatizirati in robotizirati kot v drugih panogah, je povedal sogovornik, zato potrebujejo delavce. Poleg tega zaradi sezonskih nihanj delo ni enakomerno porazdeljeno in potreba po delavcih niha.

Pri nekaterih sortah sadja imajo le teden dni časa, da ga oberejo, zato morajo delavce dobiti hitro, načrtovati vnaprej pa ni vedno mogoče. Zadovoljni so, da postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za delavce iz tujine na Zavodu za zaposlovanje tečejo hitro.

 

 

Vojko Šušterič je opozoril še, da visoki standardi pridelave v Evropi dražijo pridelke, obenem pa iz uvoza prihaja hrana, ki ni vzgojena po tako visokih standardih, kar je zanje nepoštena konkurenca. Kmetje v Evropi so namreč zelo omejeni pri tem, katera sredstva lahko uporabljajo pri zaščiti rastlin, kar zvišuje stroške in zmanjšuje pridelek.

Ponudbe okoli minimalno določenega zneska

Ponudbe za plačilo sezonskega dela v kmetijstvu so blizu zakonsko določene minimalne urne postavke, pravijo na republiškem Zavodu za zaposlovanje. Trenutno je na njihovi spletni strani objavljenih osem ponudnikov sezonskega dela v kmetijstvu, ki skupaj iščejo 186  delavcev.

Minimalno plačilo je letos z uredbo ministrice za kmetijstvo Mateje Čalušić določeno pri 7,34 evra. Znesek je enak kot znaša najnižja bruto urna postavka za študentsko delo ter občasno delo upokojencev in je določen glede na višino minimalne plače. Lani je minimalna urna postavka znašala 7,21 evra.

"Plačilo praviloma ni visoko glede na preostale ponudbe na trgu dela, za sezonsko delo v kmetijstvu se zato odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo, in delavci, ki že imajo izkušnje s tovrstnim delom," je sporočila Barbara Bejek z Zavoda za zaposlovanje.

Za manj zahtevna dela, kot je obiranje sadja, je lažje najti delavce, za zahtevnejša dela (v hmeljiščih, obrezovanje sadnega drevja) pa težje in jih pridelovalci pridobijo tudi iz tujine, je pojasnila Barbara Bejek.

Največ dovoljenj delavcem iz Bosne, veliko je tudi Nepalcev

Od kod prihajajo tuji delavci? Zavod za zaposlovanje je v prvih sedmih mesecih letos izdal 472 delovnih dovoljenj tujcem za sezonska dela v kmetijstvu, ki trajajo do 90 dni. Največ, 241, jih je izdal državljanom Bosne in Hercegovine, 148 Srbom in 102 Nepalcem. Šest dovoljenj so izdali državljanom Severne Makedonije. 

Upravne enote pa izdajajo soglasja za sezonsko delo, ki traja več kot 90 dni. Teh so v prvih sedmih mesecih izdali 187. Največ državljanom Nepala (81), sledijo državljani Bosne in Hercegovine (53) in Srbije (44). Osem soglasij so izdali državljanom Moldavije. 

Delavci iz Hrvaške delo običajno opravljajo v obmejnih področjih kot dnevni migranti, pravijo na Zavodu za zaposlovanje.

V Avstriji okoli 13 evrov bruto na uro

Medtem ko tuji delavci prihajajo v Slovenijo, se slovenski delavci za sezonsko delo v kmetijstvu običajno odločajo tudi v obmejnih regijah v Avstriji in Italiji, kjer je plačilo višje kot v Sloveniji, so sporočili z Zavoda za zaposlovanje.

V Avstriji je v deželi Štajerska minimalna bruto urna postavka določena pri 10,74 evra in 8,84 evra neto. V deželi Koroška sta obe postavki za en cent višji. Tudi v drugih deželah so zneski precej podobni, razlike so v nekaj centih na uro. Po navedbi zaposlitvenega portala Jooble.at so zaslužki pri sezonskem delu v Avstriji letos okoli 13 evrov bruto na uro.

Takšen znesek – 13 evrov bruto na uro plus malico – pa glede na oglas na MojeDelo.com ponujajo tudi pri slovenskem vinarju Puklavec Family Wines iz Ormoža.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar