Patrioti za Ukrajino, dobiček za ZDA: bo Slovenija sodelovala?

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump na vrhu Nata v Haagu pri zaveznikih s kombinacijo korenčka in palice dosegel občutno povečanje ciljnih izdatkov za obrambo, se je njegov transakcijski pohod na obrambnem področju šele dobro začel. Kmalu zatem je postregel z novo domislico – Ukrajino bodo zaveznice odslej zalagale z orožjem, ki ga bodo kupovale od ZDA.

Kot pilotni projekt je določil protizračne obrambne sisteme patriot, ki jih oblegana država v času najsilovitejših ruskih napadov z droni in raketami tudi najbolj krvavo potrebuje.

"Ukrajina nujno potrebuje nekatere oborožitvene sisteme, ki jih evropski proizvajalci ne morejo nadomestiti, saj imajo ali premajhne proizvodne zmogljivosti ali pa tovrstnih sistemov nimajo," kritični položaj pri obrambi pred rusko poletno ofenzivo opisuje obramboslovec in geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj. "Tak primer je sistem patriot," opozarja.

Trump je prejšnji teden dejal, da je z zavezniki sklenil dogovor, ki bo odslej omogočal obsežne dobave patriotov, ki veljajo za ene najboljših obrambnih sistemov. Pa tudi najdražje in takšne, po katerih je po svetu trenutno veliko povpraševanje.

 

Vlada zadeve ne komentira

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na začetku meseca poudaril, da Ukrajina nujno potrebuje vsaj 10 novih baterij, pri čemer samo ena raketa stane štiri milijone dolarjev. Med uporabniki je tudi Izrael, saj so patrioti del njegove protizračne obrambne, ki je v nedavni izraelsko-iranski vojni z več kot 90-odstotno uspešnostjo prestregla točo 1.500 iranskih raket in dronov.

Bližnjevzhodna država patriote sicer nadomešča z novejšimi sistemi lastne izdelave, a svoje zaloge mrzlično izpopolnjujejo nekatere evropske zaveznice, pri čemer Grošelj opozarja, da primerljivih sistemov evropskih proizvajalcev ni. "Razprave, da bi patriote lahko nadomestili sistemi NASAMS ali IRIS-T, so brezpredmetne, ker gre za orožje povsem različnih zmogljivosti in namena," pojasnjuje poznavalec.

Čeprav je ameriški obrambni minister Pete Hegseth zaradi prioritetnih dobav patriote za Ukrajino sprva preusmeril v Izrael, si je Trump po sprejetju transakcijske sheme premislil. Po poročanju Wall Street Journala naj bi bili naročeni sistemi za nevtralno Švico preusmerjeni v Nemčijo, ki je članica Nata, ta pa naj bi jih še ta teden dostavila Ukrajini. Trgovina je, kot kaže, že stekla, Američani pa medtem močno pritiskajo tudi na druge članice, naj storijo podobno.

Je zraven tudi Slovenija, ki je pred kratkim sicer izpeljala večji nakup omenjenega nemškega protizračnega sistema IRIS-T? Ministrstvo za obrambo pojasnjuje, da s predstavniki ZDA na to temo ni napovedanih dvostranskih srečanj. A si Slovenija ne zapira vrat, češ da naj bi pogovori o tem potekali na ravni Nata in v drugih mednarodnih formatih, kjer so številne zaveznice že izrazile zanimanje za prispevanje v omenjeno pobudo. Z ministrstva za evropske in zunanje zadeve so pojasnili, da pogovorov med državama ne komentirajo.

Grošelj sicer dvomi, da se bo za vstop v shemo odločilo večje število evropskih držav, zlasti pa ne tiste, ki imajo razvito lastno obrambno industrijo. "Prva je zadržke izrazila Francija, ki bo za podporo Ukrajini namenjala opremo in oborožitev evropskih oziroma francoskih proizvajalcev," pravi, pri čemer navaja sisteme PZO SAMPT, letala mirage 2000 F5 in artilerijske sisteme cesar. "Nekatere države se tej iniciativi ne bodo pridružile zaradi javnofinančnih in političnih razlogov," meni.

Slovenski ugled

Kot smo poročali, je Slovenija z zdaj sicer preklicanima referendumoma o izdatkih in članstvu v Natu negativno presenetila zaveznice, pri čemer so zlasti ameriški predstavniki izrazili začudenje in zaskrbljenost. Politično motivirane poteze vlade so namreč prišle v kritičnem trenutku, ko se evropska in domača obrambna industrija krepita z zgodovinsko povečanimi izdatki za obrambo, ruski pritisk na ukrajinski fronti pa stopnjuje.

Slovenska podjetja so majhna, a inovativna in del dobaviteljske verige večjih evropskih koncernov. Američani so, kot smo že poročali, opazili napredek teh podjetij, so pa začudeni nad slovenskimi dvomi o članstvu v Natu. Podjetja si pri povečevanju končnih izdelkov, ki krepijo dodano vrednost industrije, prizadevajo za sodelovanje s tujimi koncerni v okviru zavezništva.

Država namerava financiranje zagotoviti z ustanovitvijo državnega holdinga, a produktni razvoj bo odvisen od mednarodnega sodelovanja v okviru Nata, pri čemer sta, kot je dejal strokovnjak za obrambno ekonomiko in nekdanji veleposlanik pri aliansi Erik Kopač, pomembni zanesljivost in verodostojnost – v smislu, da se dane zaveze tudi izpolnijo.

Bi lahko Slovenija z vstopom v Trumpovo shemo popravila vtis pri zaveznikih in ZDA? Predstojnica katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan sicer pravi, da trenutno nima informacij, da bi se država zanimala za pristop k takšnim dobavam orožja. A če bi se shema okrepila z večjim številom članic in bi bil posledično sklenjen kolektivni dogovor na ravni celotnega zavezništva, lahko pričakujemo, da smo zraven, meni strokovnjakinja.

Neimenovani visoki ameriški uradnik je za WSJ potrdil, da bo Trumpova administracija nadaljevala prerazporejanje načrtovane dobave patriotov in dala prednost tistim zaveznikom, ki se bodo shemi pridružili.

Spruk: Obrambna industrija gonilo gospodarstva

Ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Rok Spruk meni, da je naraščanje naložb v obrambno panogo za slovensko gospodarstvo dobrodošlo. Ta bi lahko ostala motor gospodarskega napredka in inovacij, če bi za izdatke namenili pet odstotkov BDP ali celo več, meni. "V ZDA in Izraelu so dolgoletna in strateško usmerjena vlaganja v obrambo spodbudila vrsto tehnoloških prebojev, od mikroprocesorjev do umetne inteligence in kibernetske varnosti," navaja.

Opozarja pa, da je poleg naložb ključni dejavnik jasna povezava med vojaškim raziskovanjem, civilno uporabo in sodelovanjem z zasebnim sektorjem, predvsem manjšimi zagonskimi podjetji. 

"Če bi Slovenija povečala izdatke za obrambo in varstvo pred naravnimi nesrečami na vsaj osem odstotkov BDP, bi, podobno kot v Izraelu, lahko takšna grožnja postala katalizator inovacij, ki bi Slovenijo ob uspešnem preboju postavil v sam vrh sveta," še dodaja profesor.

Tveganje carinske vojne

Kaj bi lahko Slovenija pošiljala Ukrajini, je po mnenju Juvanove odvisno od višine sredstev. "O tem pa, vsaj po mojem vedenju, na vladi še ni bilo govora." Kot eno izmed možnih shem omenja skupno prevzemanje bremena pomoči Ukrajini (burden sharing). "Tako vse članice zveze Nato nase prevzamejo delež pomoči Ukrajini", pravi.

Juvanova in tudi Grošelj se strinjata, da shema izraža krepitev usklajenosti Nata in EU, pri čemer so izraženi namera in želja ZDA po večjem prevzemanju bremena za obrambo Ukrajine in na drugi strani odvisnosti od Američanov.

Grošelj pa opozarja še na geoekonomski in geostrateški vidik. "Veliko bo odvisno od prihodnje narave splošnih odnosov med EU in ZDA," ocenjuje in se sprašuje, kako bodo evropske vlade shemo branile, če bo med ZDA in EU divjala carinska vojna oziroma bodo evropska gospodarstva soočena z visokimi ameriškimi carinami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar