Kaos na Wall Streetu: Kdo ima prav - Trump ali Powell?

Minuli teden je bil za finančne trge v ZDA turbulenten kot že dolgo ne. Napetost je začela naraščati že v začetku tedna, ko sta se v škotskem višavju sestala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump, se stopnjevala z odločitvijo Feda ter dosegla vrhunec s petkovo statistično napako v odčitku stanja na ameriškem trgu dela. Našteto je finančne trge do konca trgovalnega tedna pahnilo v prosti pad.

Stopnjevanje carinske vojne

'Verjetno največji posel' je ZDA v naslednjih treh letih zagotovil obsežne evropske naložbe v gospodarstvo, nakupe energentov in orožja, EU pa 15-odstotne carine na večino blaga, ki ga izvozi na ameriški trg. Sporazum je razkril bolečo geopolitično podrejenost Evrope, ki "ni geopolitični akter in ne more povsem neodvisno udejanjati lastnih gospodarskih ali političnih interesov", kakor je za Bloomberg Adria ocenil geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj.

Trumpov carinski cunami se je v naslednjih dneh stopnjeval do avgustovskega roka, pri čemer so jo nekatere države odnesle še slabše kot EU, med njimi Indija, Brazilija, Švica, Kanada in Tajvan. Toda carinska saga bo trge pretresala tudi v tem tednu, kajti nove splošne carinske stopnje bodo za 68 držav - tudi EU - veljale šele od 7. avgusta, saj se mora Trumpova vlada po lastnih navedbah ustrezno pripraviti na njihovo izvajanje.   

Jezni Trump in neomajni Powell

Ekonomisti pa že od začetka Trumpove ekonomske doktrine svarijo pred podražitvami uvoženega blaga za Američane, ki krepijo inflacijo, medtem ko bi negotovost carinske vojne ZDA lahko celo pahnila v recesijo. Na drugi strani se vrstijo zahteve predsedniške administracije, naj Fed kljub naraščajoči inflaciji z nižjo obrestno mero podpre gospodarstvo v prehodnem odboju preoblikovanja svetovnega trgovinskega reda, dokler se v državno blagajno ne začnejo stekati večji prilivi iz naslova povišanih carin in selitve industrije v ZDA.  

Toda pozivi k pocenitvi denarja vedno znova trčijo ob neomajnega guvernerja Feda Jeroma Powlla, kar neizmerno jezi ameriškega predsednika.

Spremembo smeri odločevalcev monetarne politike v podporo Trumpovi MAGA doktrini pač vseskozi omejujejo podatki o kipeči inflaciji. Tudi junijska - in prav tako revidirana - je z majskih 2,4 narasla na 2,6 odstotka. Dvig cen pojasnjuje, zakaj so bankirji sredi tedna ohranili obrestne mere v razponu med 4,25 in 4,5 odstotka kljub vztrajnim Trumpovim pritiskom in 3-odstotni ekspanziji ameriškega gospodarstva v 2. kvartalu.

Pri tem Trump Powllu že nekaj mesecev najavlja zamenjavo, nazadnje pa sta enoten glas guvernerjev skazila Christopher Waller in Michelle Bowman, ki sta uslišala Trumpove pozive in glasovala za znižanje obrestne mere. To se ni zgodilo že vse od 1993, politični poznavalci pa menijo, da si s tem poskušata povečati možnosti izbire za Powllovega naslednika.

Vodja monetarnih bankirjev je glede Trumpove glavne zahteve sicer namignil le, da bo centralna banka potrebovala še več mesecev, preden ugotovi, ali so carine povzročile le akutni skok inflacije ali gre za trend, ki bo zahteval spremembo trenutne jastrebovske doktrine.

Kadrovske rošade 

Terry Haines, ustanovitelj in analitik agencije Pangaea Policy, meni, da Trump od Feda pričakuje hitrejše in proaktivno ukrepanje. "Trump želi doseči razširitev pogovora o tem, kako lahko Fed o gospodarski rasti razmišlja in deluje bolj dinamično," meni, saj predsednik "želi pri centralni banki, tako kot drugje v vladi, uvesti gibkost denarne politike v smeri čim hitrejšega doseganja oprijemljivih gospodarskih rezultatov".

Poznavalec dodaja, da bodo pri izbiri Powllovega naslednika, ki bo po nedavnem odstopu guvernerke Adriane Kugler najbrž Trumpov kandidat, imeli prednost tisti kandidati, ki bodo upoštevali predsednikovo logiko. 

Statistična napaka - voda na Trumpov mlin?

Nakar je v petek prišlo sporno poročilo o negativnih trendih na trgu dela, ki je poleg inflacije najpomembnejši makroekonomski kazalnik, ki ga Fed upošteva pri svojih odločitvah. 

Zato je popravek podatka, da je ameriško gospodarstvo julija pridelalo le 73 tisoč delovnih mest (pričakovanja so bila 100 tisoč), brezposelnost pa je s 4,1 narasla na 4,2 odstotka, velika reč. Če k temu dodamo, da je revizija za maj in junij pokazala, da je bilo prejšnji mesec v ZDA ustvarjenih le 14 tisoč, ne pa 147 tisoč delovnih mest, še toliko bolj. Večmesečni padec namreč povečuje verjetnost, da gre za trend, ki od emisijske banke terja ukrepanje. 

Trump je vodji urada za statistiko dela Eriko McEntarfer sicer naprtil prirejanje podatkov in jo odpustil, saj oslabljeni trg dela meče slabo luč na pričakovane pozitivne učinke nove ekonomske politike. A revizije podatkov bi ne nazadnje lahko bile celo voda na mlin Trumpovim pozivom po znižanju obrestne mere.

Še toliko bolj, ker je Powell pri zadnji odločitvi med razloge za jastrebovsko politiko izpostavil tudi robusten trg dela. Kar pa po popravku statistične napake morda sploh ne drži.

Napaka julijskega odčitka in revizija predhodnih dveh mesecev namreč kažeta, da je bila povprečna mesečna rast delovnih mest od maja do julija najšibkejša med vsemi trimesečji od leta 2009, izvzemši pandemijo leta 2020, poroča Bloomberg.

Bo Fed septembra popustil?

Zaplet je že v petek sprožil razprodajo na Wall Streetu, ki se je s koncem tedna stopnjevala tudi na trgu kriptovalut. Na terminskih trgih pa se je s 35 na 75 odstotkov povzpela verjetnost, da bo Fed septembra posegel po znižanju obrestne mere za 25 bazičnih točk. Prav tako so se okrepila pričakovanja, da bo oktober prinesel nadaljnje rahljanje. 

Vseeno pa Fed glede svoje zadnje odločitve ostaja neomejen. "To poročilo je bilo zagotovo razočaranje, toda ko pogledam podatke, se trudimo, da iz posameznega poročila ne bi delali prevelikih in prehitrih zaključkov," je v petek po objavi julijskega poročila o zaposlovanju za Bloomberg povedala guvernerka iz Clevelanda Beth Hammack. "Prepričana sem o pravilnosti odločitve, ki smo jo sprejeli v začetku tedna."

Delni uvid ponuja izkušnja prejšnjega leta. Potem ko se je stopnja brezposelnosti lani v kratkem času hitro zvišala in so se pojavili očitki, da je Fed zamudil z nižanjem obrestne mere, so bankirji posegli z drznim znižanjem za pol odstotne točke, da bi preprečil nadaljnje slabljenje. Toda do konca leta se je izkazalo, da trg dela ni strmoglavil. Decembra 2024 so ameriška podjetja ustvarila zavidanja vrednih 323 tisoč delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je v primerjavi z novembrom znižala na 4,1 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar