Slovenska orožarska industrija: Po obsegu palček, po inovacijah Goljat

Omembe vredne vojaške oziroma obrambne industrije Slovenija ne more razviti, če je država bistveno ne podpira. Za to mora imeti oborožene sile in interes, saj ta zagotavlja naročila, torej dotok kapitala. Poleg tega je vloga države pomembna pri povratnih informacijah, ko denimo nov kos orožja preskušajo v dejanskih, še najbolje bojnih razmerah. 

To je nemara najpomembnejši sklep, ki ga lahko izluščimo iz besed direktorja največjega slovenskega podjetja v sektorju obrambne industrije Arex. Prvi mož podjetja iz Šentjerneja Tim Castagne je v pogovoru za Bloomberg Adria večkrat poudaril, kako pomembna je vez med državo, njenimi oboroženimi silami in industrijo: "Vsaka država potrebuje velikega proizvajalca, ki s svojimi produkti zalaga potrebe vojske in drugih varnostnih organov."

Bojan Žalec/Bloomberg Adria

 

Pri tem so povratne informacije s terena ključne, pravi, a dodaja, da simbiozo poganja obojestranska korist – vojska dobi produkt, ki ga potrebuje za lastne potrebe, proizvajalec pa si zagotovi dobro ime ali po domače reklamo. "Logika v naši industriji je pač takšna – če nekega izdelka, recimo pištole, ne uporablja domača vojska, če ni bila temeljito preskušena v praksi, potem se bo za nakup takšnega izdelka odločil le redkokdo," je iskren prvi mož uspešnega podjetja, ki je po rodu Nemec.

Arex, ki je sicer od leta 2017 v lasti češkega sklada RSBC Defence, je z evropskega vidika resda palček, vendar je leta 2021 ustvaril 1,4 milijona dobička, lani pa 700 tisočakov. Medtem njegov prvi mož pravi, da so lani imeli kar 40-odstotno rast prodaje, tako da so prihodki od prodaje narasli na 25,6 milijona evrov. Investicij so imeli predlanskim za tri milijone evrov, lani pa za 2,2 milijona, pri čemer so večino namenili za nakup strojev za krepitev proizvodnje orožja in streliva.

Majhnost Slovenije se v gospodarstvu pogosto omenja kot pomanjkljivost, vendar je obrambna industrija posebna tudi po tem, da je to pravzaprav unikatna prednost. "Prednost majhnih držav, kot je Slovenija, je v tem, da odgovore dobimo hitro," pojasnjuje Castagne, ki je tudi sam velik orožarski zanesenjak. "Ljudje z ministrstva za obrambo sodelujejo z našimi inženirji, ki dejansko poznajo tekoče projekte, ki vedo, kaj potrebujejo, in to je za nas veliko olajšanje," pravi o primerjavi med Slovenijo in domačo Nemčijo. 

Bojan Žalec/Bloomberg Adria

Novi produkti? "Trenutno razvijamo novo pištolo za Slovensko vojsko, ki je ni še nihče videl," o najnovejšem in najpomembnejšem projektu razlaga prvi mož. Gre za pištolo Delta, s katero namerava Slovenska vojska nadomestiti zastarele berette. Vendar so nam z ministrstva za obrambo pojasnili, da odločitev o nakupu tega orožja in uvedbi v operativno uporabo v vojski "še ni bila sprejeta". Castagne pa pričakuje, da bo sprejeta še letos.  

Bo Slovenija izdelovala topniško strelivo za Ukrajino? 

Slovenija je resda majhna država, vendar je po drugi strani članica Evropske unije (EU) in severnoatlantske zveze Nato. Ta je že več kot poldrugo leto intenzivno vpeta v krepitev obrambnih zmogljivosti Ukrajine, ki jo je konec lanskega februarja nepričakovano napadla sosednja Ruska federacija.  

Vojna na evropskih tleh, po novem pa tudi na Bližnjem vzhodu, spodbuja orožarski posel na stari celini. Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan ocenjuje, da se bodo evropski izdatki za vojsko »od leta 2021 do 2026 povečali za 53 odstotkov, na 456 milijard evrov, morda celo za 65 odstotkov, na 492 milijard".  

K tej rasti bo pomembno pripomoglo oblikovanje evropskega programa skupnih nabav streliva, ki ga Ukrajini najbolj primanjkuje, in vzpostavljanje poenotenih proizvodnih zmogljivosti, pri čemer kot članica EU sodeluje tudi Slovenija. Na marčevski javni poziv gospodarskim družbam za oddajo interesa za sodelovanje pri vzpostavitvi proizvodnje pehotnega, topovskega in minometnega streliva v Sloveniji se je po navedbah resornega ministrstva odzvalo 49 podjetij.  

Med njimi je tudi Arex, ki se zelo zanima za priključitev projektu vzpostavljanja proizvodnje streliva večjih kalibrov, česar v Sloveniji doslej ni bilo. "Čeprav trenutno izdelujemo manevrsko strelivo, lahko hitro preidemo na izdelavo ubojne različice," je pred meseci razlagal Castagne.  

A se po informacijah z ministrstva za obrambo (MORS) postopek dlje od opredelitve zanimanja, ki je državo (pozitivno) presenetil, ni premaknil. "Prispele ponudbe na ministrstvu še proučujemo in za zdaj ni bila sprejeta še nobena odločitev glede nadaljnjih korakov v tem projektu," pojasnjujejo.  

Bog strele in groma za 1.000 evrov  

Veliko manjši proizvajalci in inovatorji ne čakajo niti na državo niti se ne zanašajo na sodelovanje, ampak se poskušajo z lastnimi inovacijami sami uveljaviti na enem najkonkurenčnejših trgov oziroma industrij nasploh. "To je bila neka žilica, skomina, ki mi ni dala miru," nam o tem, kaj je počel zadnjih pet let, pove Tomaž Razpet iz Cerknega. Pred ustanovitvijo podjetja Tinck Arms se je Razpet ukvarjal z razvojem vodnih turbin, zato je "inženirsko znanje že imel". 

Po petih letih piljenja tega je nastala jurišna puška Perun X16, nadgrajena različica uveljavljene jurišne puške AR-15, ki nosi ime najvišjega slovanskega boga in za katero konstruktor pravi, da je njena glavna prednost pred konkurenco modularnost. "Ima hibridni sistem delovanja, ki smo ga sami razvili," o posebnosti puške, ki je navdušila tako evropski kot tudi nadvse konkurenčni ameriški trg, razlaga konstruktor.

"Ima precej standardnih delov, kar pomeni, da uporabnik ni vezan na proizvajalca, ampak lahko nadomestne dele kupi na trgu," pojasnjuje. Zanimanje za puško, ki so jo začeli tržiti letos, pravi, ga je presenetilo, pri čemer načrtuje letno proizvodnjo od 500 do 600 kosov. Cena puške je med tisoč in 1.350 evri. 

Za orožarski posel se zanima tudi eden najbogatejših Slovencev 

Zahvaljujoč ukrajinski vojni se je prodaja podjetja C-Astral povečala za 200 odstotkov, dobiček pa za 400 odstotkov, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal soustanovitelj podjetja za izdelavo brezpilotnih letalnikov ali dronov Marko Peljhan. Trg letalsko-vesoljske industrije, ki je v Sloveniji vreden okoli 40 milijonov evrov, je po njegovih besedah zaradi invazije doživel neverjeten razcvet. "Zdaj smo v pogovoru s šestimi potencialnimi investitorji," pojasnjuje, medtem ko so leta 2008 le stežka našli dodatni kapital in sovlagatelje.  

C-Astral, ki je v Sloveniji na področju letalstva skupaj s še enim ajdovskim podjetjem, Pipistrelom, oral ledino, je bil pred meseci kot del konzorcija izbran na 1,2 milijona evrov vrednem razpisu MORS za izdelavo drona z nadgradnjo JRK (jedrsko, radiološko, kemično zaščito). V grobem gre za sistem, s katerim bo mogoče zbirati kontaminirane vzorce s tal, pri čemer pravi, da gre tudi v svetovnem merilu za kompleksen projekt. "Razvoj v okviru konzorcija domačih podjetij je res velik dosežek in kaže na to, da je Slovenija visokotehnološko podkovana država," je ocenil. 

STA

 

Nekdanji lastnik Pipistrela, znani slovenski poslovnež Ivo Boscarol in eden najbogatejših Slovencev, je skupaj s hčerko večinski lastnik podjetja Timtec Defense, ki razvija zaščito pred množičnimi napadi z droni in drugimi sistemi. "Obstoječe zaščite, kot so laserji ali konvencionalna orožja, so ali drage ali manj učinkovite," začne naštevati prednosti sistema Timteca. Ta, pravi, deluje na dveh ravneh, in sicer pasivnem zaznavanju in v naslednji fazi onesposabljanju dronov oziroma njihove elektronike. Takšen sistem je svetovni unikat in bo krepko cenejši od denimo ameriških ali izraelskih sistemov obrambe, ki so v svetovni špici, dodaja.

Boscarol pravi, da je podjetje za zdaj raziskovalno, vendar že prihodnje leto napoveduje predstavitev delujočega sistema. Zaradi inovativnega pristopa k reševanju zapletenega izziva množičnih in uničujočih napadov z droni prodorni poslovnež ajdovskemu podjetju v naslednjih letih napoveduje skokovito rast prodaje s faktorjem 200 odstotkov.