Slovenija zaostruje pravila v živinoreji, napovedujejo vseslovenski kmečki protest

Slovenija je naredila korak naprej na področju zaščite živali z nedavno sprejetim zakonom o dobrobiti živali, ki postavlja strožje standarde za ravnanje z živalmi ter razširja nadzorne mehanizme v celotnem agroživilskem sektorju. Zakon, ki ga je državni zbor sprejel po večmesečnih razpravah, odraža naraščajoče zanimanje javnosti za etične prakse v živinoreji in prehranski industriji ter pri ravnanju z domačimi in prostoživečimi živalmi.

Zakon prinaša pomembne spremembe za hišne ljubljenčke in zavetišča: uvaja stabilno financiranje zavetišč, spodbuja gradnjo novih zaradi pomanjkanja prostora, čipiranje mačk postaja obvezno, neoznačeni psi pa se bodo lahko takoj vrnili k lastnikom – brez obvezne karantene.

Na področju rejnih živali zakon prepoveduje baterijsko rejo perutnine in kastracijo sesnih pujskov brez protibolečinske zaščite. Strožji postajajo tudi pogoji za rejo perutnine in prašičev, vključno z večjo bivalno površino, naravno svetlobo in nadzorom nad transportom.

''Živalim je treba omogočiti karseda dostojno življenje v času njihove rejne dobe,'' je ob tem izpostavila državna sekretarka Maša Žagar, ki je prepričana, da se s sprejetjem novele zakona Slovenija uvršča med države, kjer je 'čutečnost' živali zakonsko priznana.

Osem milijonov za nadstandard rejnih prašičev, 13 za govedo

Nova zakonodaja ne vpliva zgolj na rejce in lastnike živali, temveč nosi tudi širše posledice za poslovna okolja, ki se ukvarjajo z distribucijo, prehrano, farmacijo ter uvozom živalskih izdelkov. Povečani nadzor, strožje kazni in nova pravila glede pogojev reje bodo številne akterje prisilili v prilagoditve poslovnih modelov in dobavnih verig.

Ministrstvo za kmetijstvo je tako konec maja objavilo razpis v vrednosti osem milijonov evrov, namenjen kmetom, ki želijo izboljšati pogoje reje prašičev nad zakonskim minimumom. Gre za finančno podporo tistim, ki živalim zagotavljajo več prostora, boljšo osvetlitev, boljše pogoje bivanja in višjo raven oskrbe, kot to zahteva zakon.

Ministsrstvo je objavilo javni razpis za prilagoditev kmetijskih gospodarstev pri izvajanju nadstandardnih zahtev za rejo prašičev. Foto: Depositphotos

 

Namen razpisa je spodbuditi prehod v bolj etično in trajnostno prašičerejo, upravičenci do podpore pa so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v letu 2024 najmanj 12 tisoč evrov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti in izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev.

Na ministrstvu za kmetijstvo potrjujejo, da so poleg razpisa za subvencioniranje nadstandardne reje prašičev trenutno objavljeni še trije drugi razpisi, ki podpirajo naložbe za prilagoditev kmetijskih gospodarstev in izboljšanje pogojev reje v skladu z nadstandardnimi zahtevami za dobrobit živali iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

Gre za razpise za rejce govedi, kjer je na voljo 13 milijonov evrov, za naložbe za rejo perutnine je namenjenih pet milijonov evrov, enak znesek je razpisan za rejce drobnice in kopitarjev. Razpisi naj bi kmetom pomagali pri naložbah za izboljšanje pogojev reje in prehod k bolj trajnostnim praksam.

Nadzor nad vlagatelji vlog za subvencije izvaja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. ''Če upravičenec ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev, se mu sredstva ne izplačajo,'' pojasnjujejo na ministrstvu.

Protest na obzorju: KGZS proti novim pravilom reje

Sprejetje zakona o zaščiti živali je naletelo na oster odziv Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), kjer opozarjajo, da nove določbe pomenijo dodatno breme za kmete, zato opozarjajo na nujnost ponovnega strokovnega pregleda zakona o zaščiti živali.

''Od vlade in pristojnega ministrstva pričakujemo, da bodo ključne strateške odločitve sprejete na podlagi strokovnih analiz in realnih podatkov iz prakse,'' so povedali za Bloomberg Adria. ''Trenutna zakonska ureditev ogroža temelj slovenske živinoreje, hkrati pa postavlja pod vprašaj prehransko varnost, obstoj kmečkih družin, zaposlovanje v panogi in dolgoročno vitalnost slovenskega podeželja.''

Pri KGZS zahtevajo primerljive pogoje z rejci v drugih državah članicah EU, med najbolj kritičnimi točkami zakona pa izpostavljajo nerealne zahteve glede kastracije pujskov in prekratko prehodno obdobje za prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah.

Pojasnjujejo, da svojih zahtev ministrstvu še niso uradno predložili, po vložitvi pa pričakujejo odprt in konstruktiven dialog. ''Naš namen ni zgolj izražanje nestrinjanja, temveč vzpostavitev sodelovanja za iskanje trajnostnih rešitev, ki bodo hkrati skrb za dobrobit živali in obstoj slovenskega podeželja,'' dodajajo.

Svet KGZ-ja je zaradi, kot pravijo, nevzdržnih razmer v kmetijstvu sprejel sklep o začetku postopkov za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta. Kdaj natančno bo protest potekal, za zdaj še ni znano.

Ministrstvo za kmetijstvo: "Odgovor na velike spremembe, ki čakajo slovensko kmetijstvo, ni ulica, ampak dialog."

Pri ministrstvu na očitke odgovarjajo, da je bil celoten proces pripravljanja zakonodajnega svežnja, tudi Zakona o zaščiti živali, bolj odprt in je vključeval več deležnikov kot kadarkoli doslej, kar dokazuje visoko stopnjo transparentnosti in pripravljenosti na dialog.

''KGZS namesto strokovnega delovanja vse bolj postaja politično orodje, toda slovenski kmet si zasluži zbornico, ki bo delala zanj – ne pa za politične cilje ene stranke. Odgovor na velike spremembe, ki čakajo slovensko kmetijstvo, ni ulica, ampak dialog,'' opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kako pa bo nova novela zakona o zaščiti živali vplivala na agroživilska podjetja? Za komentar smo se obrnili na skupino Panvita, ki ima v lasti obsežne farme prašičev, perutnine in govedi.

Panvita izvaja rejo prašičev na lastnih farmah in pri pogodbenih rejcih, vsi pa so vključeni v program dobrobiti živali, ki presega nacionalne predpise, trdijo. Živalim zagotavljajo več prostora in zaposlitveni material, pri reji perutnine pa vzrejajo nesnice za proizvodnjo valilnih jajc izključno v objektih za talno rejo, saj kletk, kot pravijo, niso nikoli uporabljali.

''Sprejetje novega Zakona o zaščiti živali na naše delovanje zato ne bo imelo neposrednega vpliva, saj že danes dosegamo oziroma presegamo zapisane standarde in ukrepe,'' je prepričana Simona Petek Čerpnjak iz Panvite.

Prepoved baterijske reje po mnenju poznavalcev za potrošnike ne bo brez posledic. Depositphotos

 

Večja agroživilska podjetja imajo zaradi svoje velikosti in strukture večje kapacitete za naložbe ter se bodo novim zakonskim zahtevam lažje prilagodile. Povsem drugače pa je pri manjših kmetijskih gospodarstvih, kjer so dodatne naložbe pogosto velik finančni in organizacijski izziv.

Jajca za potrošnike kmalu dražja?

Pogovarjali smo se z Vojkom Šušteršičem s Kmetije Šušteršič, ki je napovedal, da bodo višji standardi za rejo nesnic prinesli tudi povečane potrebe po delovni sili, ki je že zdaj močno primanjkuje. Medtem ko baterijska reja omogoča, da jajca padajo neposredno na tekoči trak, jih bo treba pri talni reji pobirati in prati ročno, kar pomeni več dela in dodatne stroške. ''Zato lahko pričakujemo, da se bodo jajca za končnega potrošnika podražila,'' je dejal.

Ob tem opozarja še na problem nelojalne konkurence, saj v EU pogosto prihaja hrana iz držav, kjer standardi reje niso tako visoki kot pri nas, kar slovenskim pridelovalcem postavlja še dodatne izzive na trgu.

Za potrošnike Novela zakona o zaščiti živali z etičnega vidika prinaša več pozitivnih sprememb, a hkrati tudi nekaj realnih posledic, predvsem na cenovni ravni.

Da prepoved baterijske reje v Sloveniji za potrošnike ne bo brez posledic, je za Bloomberg Adrio že pred meseci napovedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar. "Kot družba Slovenci trdno zagovarjamo visoka načela o varstvu narave in živali, a ko se slovenski kupec znajde pred trgovinsko polico, bo dal prednost cenovno dostopnejšemu izdelku, in to ne glede na poreklo," je prepričan.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar