Niso poslušali Donalda Trumpa, zato jim je podvojil carino

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel dodatne 25-odstotne carine na indijsko blago zaradi nadaljnjih nakupov ruske energije, kar zaostruje spor z azijskim partnerjem tik pred uveljavitvijo carinskih ukrepov

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je določil novo carinsko stopnjo, so v sredo sporočili iz Bele hiše. Nova dajatev bo dodana obstoječi 25-odstotni carini na indijski uvoz (skupaj 50-odstotna carina), ki jo je Trump napovedal prejšnji teden. Višja carina bo začela veljati v roku 21 dni.

Tečaj indeksa iShares MSCI India ETF se je po Trumpovi napovedi znižal na najnižjo raven danes. Cene nafte so poskočile, indijska rupija je na čezmorskem trgu ostala stabilna pri 87,91 za ameriški dolar.

Trumpova poteza je sledila nekaj ur po neuspešnih pogovorih med Washingtonom in Moskvo glede vojne v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izjavil, da je Indija neupravičeno tarča ZDA, in zagovarjal nakup ruske nafte kot nujno podporo indijskemu gospodarstvu. Trumpa to ni prepričalo.

"Financirajo vojni stroj. In če bodo to počeli, ne bom zadovoljen," je Trump povedal v torek v intervjuju za CNBC.

Tiskovni predstavnik indijskega ministrstva za zunanje zadeve je v sredo označil Trumpovo napoved za "nepošteno, neutemeljeno in nerazumno" ter zagotovil, da bo vlada "sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito nacionalnih interesov".

Carine na uvoz iz številnih ameriških trgovinskih partneric, vključno z Indijo, bodo začele veljati v četrtek, v okviru Trumpovega prizadevanja za zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja, ponovno oživitev domače proizvodnje in povečanje prihodkov zvezne vlade. Carine pa predstavljajo tudi tveganja za svetovno gospodarstvo, vključno z višjimi stroški in motenimi dobavnimi verigami.

Ajay Sahai, generalni direktor Zveze indijskih izvozniških organizacij, je dejal, da je najnovejša ameriška poteza "resna ovira" za indijska podjetja, saj so naročila že zdaj zaustavljena, "ta dodatni udarec pa bi lahko izvoznikom povzročil izgubo dolgoletnih strank".

Nekatere vlade so v zadnjih urah pred uveljavitvijo novih carin lobirale pri administraciji, da bi si izborile ugodnejše pogoje. Švicarska predsednica Karin Keller-Sutter se je v sredo srečala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem v zadnjem poskusu, da bi znižala Trumpovo 39-odstotno carino.

Trump je sicer dejal, da je odprt za nadaljnja pogajanja, a je z določenimi partnericami neomajen, vključno z Indijo.

Enostransko je uvedel 25-odstotno carino na indijsko blago, potem ko večmesečna pogajanja z New Delhijem niso prinesla dogovora. Modijevo vlado je obtožil, da ne želi odpreti svojega trga ameriškim izdelkom, in kritiziral njeno članstvo v skupini BRICS. Indija se tudi ni želela odpreti večjemu uvozu kmetijskih proizvodov, da bi zaščitila svoj kmetijski in mlečni sektor.

Trumpove carinske grožnje se tako neposredno spopadajo z dolgoletnimi ameriškimi prizadevanji, da bi Indijo – državo z največ prebivalci na svetu – razvili kot geopolitično protiutež Kitajski. To je oster obrat od njegovega prvega mandata, ko je imel z Modijem tesne odnose.

Ameriški predsednik je v zadnjih dneh stopnjeval kritiko Indije, njeno gospodarstvo označil za "mrtvo", njene carinske ovire za "odvratne", njene prebivalce pa za brezbrižne do trpljenja Ukrajincev. Indijski uradniki so prav tako ostro zavrnili Trumpove izjave glede njegove vloge pri reševanju konflikta med Indijo in Pakistanom v začetku leta.

Ločeno od tega bi Trumpova grožnja z uvedbo carin na farmacevtski sektor lahko močno prizadela Indijo, saj gre za enega od treh najpomembnejših indijskih izvoznih sektorjev v ZDA. Po podatkih indijskega ministrstva za trgovino je azijska država v letih 2024 in 2025 v ZDA izvozila več kot 10,5 milijarde dolarjev farmacevtskih izdelkov. Carine na zdravila bi prizadele več kot 40 odstotkov indijskega izvoza v ZDA, ob že obstoječih dajatvah na jeklo, aluminij in avtomobile.

Indijski predstavniki so v pogajanjih o trgovini ostajali trdni in Trumpove carine ter kazni označili za neupravičene, obenem pa kritizirali ZDA in EU, ker še naprej uvažajo določeno rusko blago, ter jima očitali hinavščino.

Trump se je znova zatekel k uporabi carin kot orodju za pritisk v zvezi z rusko invazijo na Ukrajino, ki traja že četrto leto. Med svojo predsedniško kampanjo leta 2024 je trdil, da bi lahko vojno končal že prvi dan po prevzemu funkcije, zdaj pa je vse bolj frustriran, ker prizadevanja za premirje ne napredujejo.

Moskvi je dal rok do 8. avgusta za doseganje premirja, sicer bo uvedel morebitne sankcije. Trgovinskim partnerjem je zagrozil s t. i. sekundarnimi carinami, da bi jih odvrnil od nakupov ruske energije.

Kremelj je sporočil, da je srečanje med Putinom in ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom v sredo prineslo zgolj izmenjavo "signalov".

"Z naše strani smo, med drugim, posredovali določene signale glede ukrajinskega vprašanja," je novinarjem povedal svetovalec za zunanjo politiko predsednika Rusije, Jurij Ušakov, brez dodatnih podrobnosti. "Prejeli smo tudi ustrezne signale predsednika Trumpa."

Ušakov je dejal, da so bila skoraj triurna pogajanja "koristna in konstruktivna" ter osredotočena na prihodnje možnosti razvoja odnosov med ZDA in Rusijo. Moskva bo počakala, da se Witkoff vrne in poroča Trumpu, pred komentiranjem zadev. 

Pred pogovori je Trump nakazal, da bo morda zvišal carine tudi drugim državam, med njimi Kitajski, ki prav tako kot Indija kupujejo rusko energijo.

"Na tem področju bomo naredili kar precej," je dejal novinarjem. "V kratkem času bomo videli, kaj se bo zgodilo."

Zaveznice Ukrajine so že večkrat poudarile, da nakupi energije s strani Indije, Kitajske in drugih držav podpirajo rusko gospodarstvo in zmanjšujejo pritisk na Moskvo, da konča vojno, ki traja že četrto leto.

 

__

S pomočjo Shruti Srivastava in Dereka Wallbanka