Drama na trgu jajc: Podražitve, ptičja gripa, poplava ukrajinskih jajc

Pred vrati je velika noč in s tem nakupne priprave na velikonočni zajtrk, ko na slovenskih krožnikih ne primanjkuje jajc. Po podatkih statističnega urada povprečen Slovenec na leto zaužije 12 kilogramov jajc, kar je nekaj manj kot štiri na teden.

Pred lansko veliko nočjo je uprava za varno hrano odredila, da morajo zaradi razhajajoče ptičje gripe domače kokoši biti zaprte. To je rejcem kokoši povzročilo nekaj preglavic, saj znesejo manj jajc, če niso na prostem, cene jajc v trgovinah pa so šle v nebo.

Povprečna drobnoprodajna cena jajc (10 kosov) je bila po podatkih statističnega urada lani 2,39 evra. V primerjavi z letom 2022 so se jajca podražila za dobrih 14 odstotkov, od izbruha covida pa za 46 odstotkov.  

 

Ptičja gripa pa je bila le eden od vzrokov za povečanje cen jajc pred lansko veliko nočjo, pravi Tatjana Vrbošek s Kmetijsko-gozdarske zbornice. "Sprejeti so preventivni ukrepi glede bolezni, ki jih rejci upoštevajo. Žal nevarnost za izbruh tovrstnih epidemij vedno obstaja, a je z upoštevanjem preventivnih ukrepov majhna."

Letos je strah pred razhajanjem ptičje gripe manjši, se pa je na vzhodu stare celine pojavila nova težava. Medtem ko v državah članicah EU množično zapirajo nesnice zaradi novih direktiv, evropski trg preplavljajo jajca iz Ukrajine.

Tam so odpravili vse carine in tarife, tako da imajo tamkajšnji proizvajalci vse ugodnosti članstva, pri čemer jim ni treba upoštevati standardov, ki jih to nosi. Posledica je uvoz po dampinških cenah, kar je povzročilo številne proteste kmetov in imelo negativen vpliv na lokalne pridelovalce.

"Po začetku vojne v Ukrajini so se povečale izvozne aktivnosti ukrajinskih pridelkov na evropski trg. Gre za območje nižjih proizvodnih stroškov in manj strogih predpisov glede dobrobiti živali in okolijskih standardov. Slovenski rejci kokoši nesnic se tudi zato soočajo s konkurenco jajc po nižji ceni ter različnimi cenovnimi pritiski trgovcev," pove Vrbošek.

Ker se slovenski rejci zavedajo potreb potrošnikov po visokih standardih reje, uravnavajo cene in skušajo jajca ponuditi po sprejemljivih cenah ob dejstvu, da gre za neprimerljivo kakovostnejši prehranski izdelek, doda.

"Ukrajinskim proizvajalcem so podaljšali obdobje odprave carin še za eno leto, do junija 2025, in veliko izvažajo k nam. Največja težava so jajca, med in sladkor, sledi pa perutnina. Domači rejci morajo upoštevati standarde in proizvajati brez uporabe antibiotikov, ukrajinski pa so iz tega izvzeti. Seveda tisti, ki jih vojna ni opustošila," je za Bloomberg Adria Hrvaška medtem pojasnil Dražen Čurila, lastnik Lunete, ki je eden največjih proizvajalcev jajc na Hrvaškem.

Po mnenju Vrbošek se vse več potrošnikov zaveda širšega pomena visokih standardov reje, ki jih izpolnjujejo slovenski rejci. "Dejstvo je, da kupovanje lokalno pridelane hrane zmanjšuje odvisnost od globalnih trgov in nestabilnost cen." 

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je proti vsem mednarodnim trgovinskim sporazumom, ki bi omogočili nelojalno konkurenco kmetom na evropskem trgu, sklene Vrbošek.

Vprašanja o pritiskih nelojalne konkurence iz Ukrajine in podražitvah smo naslovili tudi na največja slovenska rejca, Jata Emono in Panvito, od koder pa nam do zaključka redakcije niso odgovorili.

Depositphotos

 

Evropski parlament omejil uvoz ukrajinskih pridelkov

Evropski parlament je minuli teden dosegel dogovor o omejitvi prostega uvoza za nekatere ukrajinske pridelke. S sporazumom se bo za eno leto podaljšala tarifna oprostitev, ki je bila sprejeta po ruski invaziji na Ukrajino. Na seznam pridelkov z zaščitnimi ukrepi, ki preprečujejo, da bi poceni uvoz preplavil trg, pa bodo dodana tudi jajca, je poročal France24.

Nov dogovor, ki prihaja kot odgovor na proteste kmetov po celotni EU, "določa nujno zavoro za perutnino, jajca in sladkor" ter "oves, koruzo, drobljenec in med", je evropski parlament navedel v sporočilu za javnost. Blok 27 držav je ukinil carine na ukrajinski uvoz, da bi pomagal ohraniti ukrajinsko gospodarstvo po napadu Rusije.