Jajca pod drobnogledom: Cene rastejo, reja se spreminja

Pred vrati je velika noč in z njo praznične dobrote. Kulturna stalnica velikonočnih košaric in obloženih miz večine gospodinjstev so velikonočna jajca, ki letos nosijo tudi težo globalnih izzivov.

Čeprav je Slovenija skoraj popolnoma samooskrbna z jajci in slovenske kokoši dnevno znesejo okoli milijon jajc, se domači trg ne more povsem izogniti zunanjim pritiskom. Dražji krmni obroki, napovedi novih omejitev pri reji in vpliv evropskih izbruhov ptičje gripe so sprožili previdnost pri rejcih in trgovcih.

Slovenija z jajci tako rekoč samooskrbna

Cene živalskih izdelkov rastejo tudi v Sloveniji. V primerjavi z lani smo marca 2025 za jajca v povprečju odšteli 1,4 odstotka več, poroča statistični urad (Surs). Predlanskim je bila stopnja samooskrbe z jajci v Sloveniji 90-odstotna, konzumna jajca pa je valilo 1,4 milijona kokoši nesnic. V povprečju so jih znesle 0,9 milijona na dan. Za nakup 10 jajc je bilo po podatkih Sursa tako še lani treba odšteti povprečno 2,38 evra.

"Naše zmogljivosti so 100-odstotno zasedene, prodaja jajc se v velikonočnem času poveča za kar dvakrat oziroma dvainpolkrat,” pojasnjuje Andrej Ocepek, direktor prodaje jajc in jajčnih izdelkov podjetja Jata Emona. Glede na prodajne rezultate ocenjuje, da so med Slovenci najbolj priljubljena jajca hlevske reje razreda M in kakovosti A.

Čeprav v Sloveniji nimamo težav s pomanjkanjem jajc, je ptičja gripa stalna grožnja perutninskemu sektorju in se vsako leto pojavlja pri prostoživečih pticah, zato je izjemno pomembno, da rejci perutnine dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe v svojih obratih, pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Čeprav jajca veljajo za preprosto živilo, je slovenski trg jajc eden najbolj razvitih in tehnološko naprednih znotraj kmetijsko-živilskega sektorja, meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

"Trg jajc je konkurenčno brutalen, saj gre za delikatno živilo z omejenim rokom trajanja, ki zahteva visoko stopnjo nadzora, logistične in tehnološke učinkovitosti," pravi Kuhar. Gre za eno redkih panog, kjer Slovenija dosega skoraj popolno samooskrbo, velika imena med slovenskimi proizvajalci jajc pa so, po njegovih besedah, tehnološko v samem evropskem, če ne svetovnem vrhu.

Slovenski proizvajalci jajc so med tehnološko najnaprednejšimi v Evropi in svetu. Depositphotos

 

Prepoved baterijske reje ne bo brez posledic

Ali se Sloveniji v prihodnje obeta prepoved baterijske reje? Društvo AETP, ki je lani zagnalo kampanjo Slovenija proti kletkam za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah, si za popolno prepoved po vzoru številnih evropskih držav prizadeva že dalj časa.

"Evropska komisija še vedno izvaja revizijo zakonodaje o dobrem počutju živali, zato ni še nobenega zakonodajnega predloga, ki bi določal prepoved baterijske reje in prehodno obdobje za uveljavitev te prepovedi. So se pa za to prepoved odločile nekatere posamezne države članice, med njimi tudi Slovenija," pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo.

Društvo AETP, ki ostro nasprotuje reji kokoši v kletkah, opozarja tudi na nedavne raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da se je v Sloveniji v prid boljše zaščite rejnih živali opredelila velika večina vprašanih, kar 94 odstotkov. "Ljudje si ne želijo, da so živali zaprte v tesnih kletkah, zato smo primorani ukrepati na vseh ravneh," nam je povedal predsednik društva Samo Curk. Kot primer dobre prakse ponuja sosednjo Avstrijo, kjer so prepoved baterijske reje sprejeli že zelo zgodaj.

"Kot družba tudi Slovenci trdno zagovarjamo visoka načela o varstvu narave in živali, a ko se slovenski kupec znajde pred trgovinsko polico, bo dal prednost cenovno dostopnejšemu izdelku, in to ne glede na poreklo."

"V podjetju Jata Emona smo baterijsko rejo opustili že oktobra lani, ohranjamo le še hlevsko in prosto rejo. Pri tem upoštevamo dobrobit živali, zaradi katere smo prešli tudi z devetih na sedem kokoši na kvadratni meter," pove Andrej Ocepek.

Čeprav jajc baterijske reje večina trgovskih verig pri nas ne prodaja več, pa to ne pomeni, da jih kupci ne kupujejo posredno v izdelkih, v katerih so jajca ena izmed sestavin ali pa so v predelani obliki.

"Jajca baterijske reje kupujejo tudi javni zavodi, v manjši meri jih najdemo celo v jajcematih," pravi Curk. Napovedana prepoved baterijske reje do leta 2028 pa je moralno in družbeno usklajena z evropskimi vrednotami – varstvo živali, trajnost, visoki higienski in etični standardi.

Slovenski kupci dajemo prednost cenovno ugodnejšim izdelkom. Depositphotos

Podobno menijo pri podjetju Jata Emona, kjer pravijo, da bo prepoved še kako vplivala tako na ceno kot dostopnost jajc. Gre za paradoks sodobnega prehranskega sistema, kjer so na eni strani visoka pričakovanja glede standardov, na drugi pa nepripravljenost sprejemanja posledice teh standardov na končnem računu.

Ameriki manjka jajc

Trenutno je najbolj prizadet ameriški trg jajc, kjer se spopadajo z velikimi izzivi ptičje gripe, ki je močno vplivala tako na proizvodnjo kot na cene jajc. Po poročanju portala Scripps News je bilo v začetku leta 2025 zaradi ptičje gripe prizadetih približno 18,8 milijona kokoši nesnic, kar je povzročilo pomanjkanje jajc in posledično zvišanje cen. Po napovedih ameriškega Ministrstva za kmetijstvo (USDA) naj bi se cene jajc do konca leta 2025 zvišale za 41,1 odstotka v primerjavi z letom 2024.

Američani so zato za ducat jajc razreda A morali seči globoko v žep; zanj so v marcu odšteli rekordnih 6,22 dolarja, kar je 22-odstotna rast od januarja, poroča Independent. "Gre za živilo, ki se vsak teden znajde v nakupovalnem vozičku, in ko ljudje vidijo, da se cena nečesa tako podvoji, se začnejo spraševati, kaj jih bo zadelo naslednje," je za Bloomberg pojasnila Amy Smith, podpredsednica svetovalne družbe za dobavno verigo Advanced Economic Solutions Inc. "To ustvarja psihološko breme za kupce," je dodala.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar