Ve se, kdo je "oče" na Bližnjem vzhodu

Vseh 32 voditeljev držav članic Severnoatlantskega zavezništva je na včerajšnjem vrhu v Haagu odobrilo skupno deklaracijo, v kateri so se zavezali, da bodo do leta 2035 povečali izdatke za obrambo na pet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP), od tega bi namenile 3,5 odstotka za oborožitev in vojaške enote, 1,5 odstotka pa za infrastrukturo, ki se lahko uporabi za vojaške namene. Čeprav natančna analiza diplomatsko premišljeno sestavljene deklaracije v resnici kaže, da je ta washingtonski cilj pravzaprav nezavezujoč, lahko predsednik ZDA Donald Trump ta vrh označi za svojo zmago, saj je dosegel, da Evropejci povečajo svoje obrambne izdatke.

"Zaradi sprejetih sprememb se bo Nato okrepil," je povedal generalni sekretar Mark Rutte na novinarski konferenci, ki je bila izvedena po vrhu, medtem ko je Trump izjavil, da bo "Nato postal zelo močan z nami".

Celoten vrh je Rutte prilagodil Trumpu. Vojna v Ukrajini – ena od za Evropo perečih težav – je bila potisnjena v ozadje ne le zaradi strahu, da nekdo ali nekaj ne bi razjezilo Trumpa, temveč tudi zaradi krhkega premirja med Izraelom in Iranom po 12-dnevni vojni.

Kljub temu je Trump na robu vrha imel bilateralni sestanek s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim, čeprav je Svet Nato-Ukrajina potekal na diplomatski ravni, ne na ravni državnih voditeljev, kot je bilo v praksi od začetka ruske popolne invazije na Ukrajino leta 2022.

Čeprav so evropski zavezniki včeraj poudarjali, da je bil vrh prelomnega pomena za Ukrajino, izjave ameriških uradnikov razkrivajo, da je njihov fokus že v veliki meri usmerjen proti indo-pacifiškemu območju in zdaj vse bolj proti Bližnjemu vzhodu. ZDA so po izraelskih predhodnih napadih na civilne in vojaške objekte po celotnem iranskem ozemlju izvedle bombne napade na objekte iranskega jedrskega programa. 

Bloomberg

"Imeli so velik pretep kot na šolskem dvorišču. Pretepajo se kot v peklu. Ne morete jih ustaviti. Pustite jih, da se pretepajo dve, tri minute in potem jih je lažje ustaviti," je dejal Trump.

Na to je Rutte dodal, da "mora takrat oče včasih povzdigniti glas", kar je razveselilo Trumpa, ki je pritrdil in dejal, da so vsi slišali, ko je rekel določeno besedo, s čimer je namignil na psovko, ki jo je izrekel, ko se je zdelo, da se nobena stran noče držati premirja.

Poimenovanje Trumpa za "očeta" je odmevalo, ker je dan prej Trump na družbenih omrežjih objavil Ruttejevo sporočilo, v katerem se je generalni sekretar zavezništva, blago rečeno, intenzivno prilizoval šefu Bele hiše, ker ga je hotel čim bolj pomiriti.

"Evropa bo končno začela plačevati – kot je tudi treba," je napisal Rutte Trumpu in poudaril, da je za to zaslužen njegov pritisk kot predsednika ZDA. "Dosegli boste nekaj, česar noben ameriški predsednik že desetletja ni mogel. Evropa bo plačala na pravi način, kot bi tudi morala, in to bo vaša zmaga."

Na včerajšnje pozive novinarjev, naj komentira sporočila, v katerih je pohvalil tudi Trumpovo "odločno akcijo" v nedavnih ameriških napadih na Iran, je Rutte odgovoril, da še vedno meni, da so bili ti napadi izjemni.

Da je prebivalec Bele hiše "oče" na Bližnjem vzhodu, potrjuje tudi komentator nizozemskega lista De Volkskrant Peter Giesen. Ob tem opozarja, da vojaški uspehi ne bodo dosegli ničesar brez političnih rešitev.

"Spet se morajo začeti diplomatski pogovori o iranskem jedrskem programu. Čas je, da izkoristite oslabljeni položaj Irana in ga prisilite k omejevanju jedrskega programa. To morajo voditi Američani, saj so edini, ki lahko verodostojno izvajajo pritisk na Izrael in Iran," poudarja Giesen in dodaja, da se je Trump do zdaj žal izkazal kot nepredvidljiv in nezanesljiv pogajalski partner. "Zračni napadi na (iransko jedrsko postrojenje) Fordo po izraelskem napadu so eno, iskanje političnih rešitev za spet varnejši svet pa nekaj popolnoma drugega."

Kolumnist portala francoskega nacionalnega radia France Inter Pierre Haski meni, da Trumpove poteze vzbujajo skrb glede svetovnega reda.

Bloomberg

"Donald Trump se bo lahko nenehno hvalil, da je v nasprotju s svojimi predhodniki uporabil maksimalno silo proti Iranu in da je bil, ko se je spopad končal, pravičen in velikodušen. Politični dobički, ki jih je dosegel, so očitni," poudarja Haski. Dodaja, da je dal kristalno jasno vedeti, da je "on, Donald Trump, tisti, ki od zdaj odloča, ali bo v svetu vojna ali mir". "To zagotovo ni dobra novica za svetovni red – tudi če se danes lahko veselimo, ko se je ta vojna dejansko končala."

"Hkrati idiot in genij"

Dopisnik hrvaškega dnevnika Tomislav Krasnec meni, da Trumpovih dejanj ni mogoče preprosto spregledati, saj se v številnih njegovih potezah prepletata "element neumnosti, se pravi popolna nezmožnost razumevanja dolgoročnih posledic svojih dejanj, in hkrati element genialnosti, namreč doseganje rezultatov in ciljev, ki jim je treba priznati določeno pomembnost". 

"Tudi ta '12-dnevna vojna' kaže, da je ameriški predsednik Donald Trump hkrati idiot in genij," kot bi rekel Trumpov neuradni biograf Michael Wolff, navaja Krasnec, za katerega je Trump "idiot zaradi izvajanja tako tveganih potez na Bližnjem vzhodu brez kakršnekoli strategije", hkrati pa "genij, ker je morda razvozlal Gordijev vozel grožnje, ki jo že desetletja pomeni iranski jedrski program".

Krasnec poudarja, da je ključna beseda "morda", vendar da bi se lahko zgodilo, da je "rešil problem hitreje in učinkoviteje, kot bi se dalo doseči s katerimkoli diplomatskim pristopom".

Po drugi strani komentator poljskega dnevnika Rzeczpospolita Jedrzej Bielecki meni, da bi edina pot k trajnemu miru "verjetno pomenila rušenje teokratskega režima v Iranu".

"George H. W. Bush se je znašel pred podobno dilemo po uspehu operacije Puščavska nevihta in osvoboditvi Kuvajta leta 1991. Takrat se je odločil, da ne bo nadaljeval korakov za strmoglavljenje Sadama Huseina. Dvanajst let pozneje je Amerika morala izvesti drugo invazijo na Irak in se na koncu sprijazniti s porazom," poudarja Bielecki in dodaja, da je Trump "brez dvoma razmišljal o tej lekciji iz zgodovine".

Depositphotos

Vendar je nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost v prvem mandatu John Bolton v govoru na sestanku, ki ga je sklical Nemški svet za zunanje zadeve, odkrito dejal, da Trump "nima niti filozofije niti velike strategije".

"Vprašanja nacionalne varnosti vidi skozi prizmo svojih osebnih odnosov s tujimi voditelji," je poudaril Bolton v svoji analizi Trumpovega sloga vodenja v mednarodnih odnosih.

Novo zaostrovanje šele sledi

Medtem ko številni analitiki in politiki hvalijo doseženo premirje in vztrajajo, da je zdaj čas za diplomacijo, avstrijska strokovnjakinja za geostrategijo Velina Čakarova poudarja, da ta prekinitev ognja ne bo trajala dolgo, ker "glavni cilji Izraela - uničenje iranskega jedrskega programa in sprememba režima - niso doseženi".

"Krhko premirje bo regiji dalo nekaj tednov ali mesecev odmora do naslednje faze zaostrovanja. To še zdaleč ni konec, oprostite zaradi slabih novic," je zapisala ta nekdanja direktorica Avstrijskega inštituta za evropsko in varnostno politiko.

Meni, da je Izrael čez noč postal novi hegemon v regiji, vendar da Turčija tega ne namerava dovoliti, na kar kažejo tudi ostre objave turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki meni, da "sionistične ambicije" Benjamina Netanjahuja grozijo, da bodo "regijo in ves svet pahnile v veliko katastrofo".

Bloomberg

Posamezni komentatorji, kot je nekdanji Erdoganov svetovalec za medije Kamal Ozturk, se sprašujejo, ali bo izbruhnila vojna med Izraelom in Turčijo, podobno kot v primeru Irana. Ozturk poudarja, da je bil Iran do nedavnega "rdeča črta" za ZDA, vendar ga je Izrael kljub temu napadel. Danes izraelski mediji že govorijo o Turčiji kot o naslednjem sovražniku, s katerim se bo Izrael spopadel v končni fazi, opozarja.

"Vsaka država v regiji, ki verjame, da ima dobre odnose z ZDA, a je njeno ozemlje znotraj območja, ki ga Izrael šteje za 'obljubljeno deželo', se mora zavedati, da jo v prihodnosti čaka ameriška klofuta," piše za Al Jazeero. Ob tem dodaja: "Če upoštevamo, kaj je ameriška administracija izjavila o svojih tradicionalnih zaveznikih v Evropi, lahko slutimo, kaj bi lahko storila muslimanskim državam."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar