Zoženi pasovi, več prometa in kolone: kakšno bo poletje na slovenskih avtocestah

Slovenske avtoceste se pred začetkom poletne turistične sezone soočajo z vse večjimi zastoji, prometnimi nesrečami in obsežnimi obnovami, ki dodatno obremenjujejo eno najpomembnejših prometnih povezav proti Hrvaški in slovenski obali. Na štajerski avtocesti se po začetku osrednjega dela širitve med priključkoma Domžale in Sneberje v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah vijejo večkilometrske kolone, vozniki pa opozarjajo, da se pot do Ljubljane podaljša tudi za več kot uro. Podobno ostaja močno obremenjena primorska avtocesta, kjer promet dodatno ovirajo pogoste nesreče in obnova odseka A1 med Kozino in Črnim Kalom.

Prometni pritisk prihaja v času, ko DARS hkrati izvaja več večjih infrastrukturnih projektov, med drugim obnovo pomurske avtoceste A5 med Dolgo vasjo, Lendavo in Pincami ter obnovo nadvoza na priključku Jesenice zahod na gorenjski avtocesti. Vozniki opozarjajo predvsem na neusklajenost delovišč in zožene prometne pasove, ki po njihovem mnenju povečujejo tveganje za nesreče in povzročajo dodatne zamude.

Razmere so sprožile tudi odziv države. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je 8. maja sklicala sestanek predstavnikov policije, Darsa, Agencije za varnost prometa in pripravljavcev elaboratov zapor cest ter zahtevala podrobno poročilo o stanju na avtocestnih deloviščih. Na ministrstvu so ob tem poudarili, da so trenutna delovišča pomemben izziv z vidika prometne varnosti in pretočnosti prometa, zlasti na prometno najbolj obremenjenih odsekih primorske avtoceste.

Inšpektorat za infrastrukturo je medtem opravil nadzore na več deloviščih, med drugim pri Postojni, Domžalah, Kozini in Slovenski Bistrici, medtem ko ministrstvo napoveduje dodatne ukrepe za izboljšanje pretočnosti in prometne varnosti v času poletnih obremenitev. ''Analize kažejo, da je večina začasnih prometnih ureditev izvedenih skladno z veljavnimi predpisi in strokovnimi smernicami, pri čemer sistem vodenja prometa C2+2 kljub zoženim prometnim pasovom omogoča bistveno večjo prepustnost prometa kot alternativne rešitve z enim prometnim pasom v vsako smer," so sporočili z ministrstva.

DARS: Zastoji niso posledica le delovišč

Na Darsu medtem poudarjajo, da načrtovanje obnovitvenih del in prometnih zapor poteka usklajeno na ravni celotnega avtocestnega omrežja. "Pri tem upoštevamo prometne obremenitve posameznih smeri, sezonske prometne tokove, turistične migracije, stanje infrastrukture ter nujnost posameznih posegov," dodajajo. "Kadar je mogoče, poskušamo časovno in prostorsko omejiti hkratno izvajanje večjih del na istih prometnih koridorjih oziroma na odsekih, ki bi lahko povzročili izrazitejše kumulativne prometne obremenitve."

Ob tem DARS izpostavlja, da prometnih zastojev ne povzročajo zgolj delovne zapore, ampak pogosto kombinacija več dejavnikov; med njimi povečan promet zaradi turističnih migracij, prometne nesreče, neustrezna varnostna razdalja, neprilagojena hitrost ter neupoštevanje prometne signalizacije. "Cilj vseh načrtovanih ukrepov ostajata zagotavljanje čim večje prometne varnosti in dolgoročno boljše pretočnosti ter zanesljivosti avtocestnega omrežja."

Sistem C2+2 naj bi kljub zoženim pasovom omogočal večjo pretočnost prometa kot ureditev z enim pasom v vsako smer. Foto: Bobo

Obstoječe prometne ureditve so po navedbah Darsa vzpostavljene na podlagi strokovnih podlag in v okviru danih prostorskih omejitev zagotavljajo optimalno ravnovesje med prometno varnostjo in pretočnostjo prometa. "Pri izbiri prometne ureditve sta vedno pomembna dva ključna vidika – zagotavljanje varnosti tako za izvajalce del kot za vse udeležence v prometu ter ohranjanje čim večje možne pretočnosti prometa."

Voznike medtem spodbujajo k umirjeni in strpni vožnji, saj tako prispevajo k bolj tekočemu prometu, ohranjanju ustrezne varnostne razdalje ter večji prometni varnosti. "Zaradi zoženih pasov je prehitevanje zahtevnejše in lahko tudi nevarnejše, vzporedna vožnja pa dodatno zmanjšuje pretočnost ter ustvarja zastoje," opozarjajo in dodajajo, da najpogostejši vzroki prometnih nesreč ostajajo nepazljivost, neustrezna varnostna razdalja, neprilagojena hitrost in nezbranost voznikov.

Pri zastojih na avtocestah je treba upoštevati tudi občutno rast prometa v zadnjih letih. Slovenija kot tranzitna država beleži vse več tovornega prometa ter sezonskih turističnih migracij proti Hrvaški in slovenski obali, dodatno pa se povečuje tudi dnevna mobilnost prebivalcev v okolici večjih mest, predvsem Ljubljane. Posledično so številni avtocestni odseki že dalj časa prometno močno obremenjeni, večja obnovitvena dela pa ob takšnem prometnem pritisku še hitreje povzročijo zastoje in daljše potovalne čase.

Za gradnjo in obnovo cest lani 336 milijonov evrov

Podatki kažejo, da se promet na slovenskih avtocestah v zadnjih letih vztrajno povečuje. Povprečni letni dnevni promet (PLDP) vseh vozil je med letoma 2021 in 2025 narasel za skoraj 26 odstotkov, kar dodatno povečuje pritisk na že tako obremenjeno infrastrukturo in otežuje izvajanje večjih obnovitvenih del brez zastojev.

Iz podatkov, ki so nam jih poslali iz Darsa, je razvidno tudi, da letos na slovenskem avtocestnem omrežju poteka več obnovitvenih del kot v enakem obdobju lani. Medtem ko je bilo julija lani v obnovi približno 41,5 kilometra avtocest, naj bi letos v poletnih mesecih dela potekala na približno 47 kilometrih omrežja. Obseg del se je dodatno povečal predvsem spomladi, ko je bilo v obnovi do 52 kilometrov avtocest in hitrih cest.

Povečan obseg del spremljajo tudi večje investicije v avtocestno infrastrukturo. DARS je lani v gradnjo in obnovo avtocestnih odsekov sicer investiral 336 milijonov evrov, kar je 52 odstotkov več kot leto prej. 

Številne voznike trenutno skrbi predvsem dejstvo, da velik del obnovitvenih del poteka prav v času poletne turistične sezone, ko so slovenske avtoceste zaradi tranzitnega in turističnega prometa že tako močno obremenjene. Na Darsu odgovarjajo, da del namenoma ne načrtujejo v času povečanega turističnega prometa. "Do izvajanja del v poletnih mesecih prihaja predvsem pri obsežnejših in tehnološko zahtevnih projektih, ki trajajo več mesecev oziroma jih zaradi narave del ni mogoče vmes začasno prekiniti brez vpliva na varnost, kakovost izvedbe ali podaljšanja trajanja projekta," pojasnjujejo.

Dela, ki bodo potekala tudi poleti A1 Dramlje–Slovenske Konjice: obnova avtoceste H4 Razcep Nanos–Vipava: obnova in izgradnja protivetrne zaščite A1 Fram–Slovenska Bistrica: obnova avtoceste A1 Šentilj: obnova viaduktov in preplastitev vozišča A1 Domžale–Zadobrova: vzpostavitev tretjega pasu proti Ljubljani A1 Ravbarkomanda–Razdrto: obnova avtoceste, mostov in priključka Postojna Vir: DARS