Evropa s 14 tisoč milijardami za obrambo. Kdo vse se bo potegoval za evre?

Evropa bi lahko v naslednjih desetih letih porabila od 14 tisoč milijard do 16 milijard dolarjev za obrambo in povezano infrastrukturo, kar bi pomenilo ogromno priložnost za zasebne vlagatelje, ocenjuje ameriški sklad zasebnega kapitala Carlyle Group.

Po poročilu, objavljenem dan pred zasedanjem zveze Nato, bi se obrambne investicije z zdaj predvidenih štirih tisoč milijard evrov povečale, če bi evropske države privolile v predlagane cilje Nata – pet odstotkov bruto domačega proizvoda, pri čemer bi 3,5 odstotka namenili osnovni obrambi, razliko pa  kibernetski varnosti in sorodnim področjem. To je danes 32 članic Nata tudi potrdilo. 

Po mnenju Carlyla bi bili dolgoročni makroekonomski učinki lahko celo pomembnejši, kot jih je Evropi prinesel kitajski gospodarski razcvet po odprtju azijske velesile.

Evropske prestolnice se zaradi pritiska ruskega predsednika Vladimirja Putina z vzhoda in Donalda Trumpa z zahoda pripravljajo na "vrtoglave" proračunske zaveze. 

"Povpraševanje po kapitalu bo močno poskočilo, ko bo treba vse te projekte zagnati," pravi Jeff Currie, glavni strateg za energetske prehode pri Carlylu. "Naložbenih priložnosti bo ogromno."

Carlyle, ustanovljen v Washingtonu leta 1970, danes upravlja 450 milijard dolarjev sredstev in ima tesne povezave z ameriško vlado ter bogate izkušnje z naložbami v letalsko-obrambni sektor.

Vloga zasebnega kapitala in javne strategije

Carlyle se z idejo večje vloge zasebnega kapitala pridružuje Evropski komisiji, ki je marca predstavila belo knjigo o načrtu v višini 800 milijard evrov in izpostavila nujnost mobilizacije zasebnega denarja.

Podobno kot je nastanek Silicijeve doline povezan z ameriškimi vojaškimi potrebami in zasebnim tveganim kapitalom, lahko po mnenju Carlyla evropske varnostne zahteve spodbudijo vlaganja v inovacije in infrastrukturo, ki bodo koristila celotni gospodarski verigi.

Evropa se sicer spoprijema z razdrobljenostjo obrambne industrije – več konkurenčnih nacionalnih družb, programov bojnih letal in tankov. Toda uspeh multinacionalnega proizvajalca letal Airbus in raketnega podjetja MBDA dokazuje, da je sodelovanje možno.

"Bitke se dobivajo z vojaki in orožjem, vojne pa z dobavnimi verigami in denarjem," piše v poročilu, kjer Carlyle vidi priložnost za sklade zasebnega in tveganega kapitala.

Standardizacija kot igra lego kock

Po Carlylu bo treba z usklajevanjem dobavnih verig zagotoviti standardizirane zasnove – "kot lego kocke" – za osnovne sestavne dele, od čipov do brezpilotnikov, s čimer bi premagali nacionalne tekme in podvajanje platform.

Zasebni skladi lahko po poročilu zagotovijo naložbe, strokovno znanje in enotnega posrednika, ki vladam pomaga širiti dobavno verigo brez mikroupravljanja. Currie predlaga izdajanje čezmejnih evropskih obveznic za financiranje izgradnje.

"Gre za javno-zasebno partnerstvo," pravi nekdanji vodja surovinskega raziskovanja pri Goldman Sachs. "Tovrstnih projektov ne želiš prepustiti kapricam borznih trgov, prav tako ne povsem birokratskemu nadzoru – srednja pot je zasebni prostor."

Opozorilo Bloomberg Economics Bloomberg Economics opozarja, da bo več bilijonov evrov za obrambo zamujena priložnost, če Evropa hkrati ne izboljša produktivnosti. Brez sprememb pri načinu investiranja v oborožene sile ter razvoju in proizvodnji orožja bodo pozitivni učinki omejeni na samo vojaško zmogljivost. Če bi Rusija sprožila spopad na severovzhodnem krilu Nata, bi neposredna škoda, višje cene energije in tržni pretresi globalno proizvodnjo v prvem letu zmanjšali za 1,3 odstotka oziroma približno 1.500 milijard dolarjev, ocenjuje Bloomberg Economics.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar