Obvezniški trgi kvarijo razpoloženje na srečanju G-7

Svetovni finančni voditelji se soočajo z novo gospodarsko realnostjo: cenovni šok pri potrošnikih, za katerega so upali, da se mu bodo lahko izognili, bo očitno trajal dlje.

Ko se v Parizu nadaljuje drugi dan razprav skupine sedmih najrazvitejših gospodarstev, je posledica prilagoditve na obvezniških trgih, ki zdaj vračunavajo višjo inflacijo in več dokazov, potreben za ohranitev nespremenjenih stroškov zadolževanja. Vse bolj se kaže možnost višjih obrestnih mer, skupaj s pritiski, ki jih to prinaša za gospodarsko rast in proračunske primanjkljaje.

Torkovi pogovori finančnih ministrov in centralnih bankirjev bodo tako potekali v ozadju zahtevanih donosnosti 30-letnih ameriških državnih obveznic, ki se gibljejo blizu najvišjih ravni po letu 2007. Ker vojna v Iranu, ki je povzročila energetski šok, še ni razrešena, bodo uradniki pregledali neenakomerno sliko globalne blaginje in se dotaknili tudi denarne politike, nato pa razpravljali o financiranju terorizma.

Razpoloženje ob sicer nekoliko bolj akademskih razpravah o neravnovesjih, od ameriških proračunskih primanjkljajev do šibkega kitajskega povpraševanja, pa pomrači bolj neposredna realnost: kriza na Bližnjem vzhodu pritiska na gospodarstva, vpliva na rast in krepi cenovne pritiske.

"Dlje, ko traja, večje je tveganje sekundarnih učinkov," je dejal generalni sekretar OECD Mathias Cormann. "Če kot sekundarne učinke vidimo rast plač, bodo morale centralne banke ukrepati — tudi če so obeti za gospodarsko rast nekoliko šibkejši."

Pritisk na odziv centralnih bankirjev iz držav G-7 se povečuje, vlagatelji pa vse bolj stavijo na zvišanje stroškov zadolževanja že junija, predvsem v evrskem območju in na Japonskem.

Eden opaznejših odsotnih na srečanju je novoimenovani predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh, ki je pravkar prevzel položaj ob pričakovanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo poskušal znižati stroške zadolževanja. Vztrajni energetski krč to možnost vse bolj otežuje.

"Bolj ko ta šok vztraja, bolj zaostajajo za krivuljo," je za Bloomberg Television povedala Laura Cooper, globalna naložbena strateginja pri Nuveenu. "Vprašanje je, kdaj bo Fed morda spremenil smer, da bi pokazal, da bo res zajezil te inflacijske pritiske."

Torkovi podatki poudarjajo nekatere učinke, ki se že kažejo v državah G-7. Na Japonskem je gospodarstvo na začetku leta raslo precej hitreje od pričakovanj, kar podpira argumente za nadaljnje zviševanje obrestnih mer Banke Japonske.

Pozneje čez dan bi lahko podatki pokazali, da je kanadska inflacija aprila poskočila na 3,1 odstotka, čeprav so bili jedrni kazalniki stabilnejši.

Tik pred srečanjem ministrov so podatki iz Združenega kraljestva medtem pokazali, kako šok zaradi vojne v Iranu vpliva na tamkajšnjo rast. Delodajalci so ukinili največ delovnih mest od začetka pandemije, kar nakazuje, da kriza zmanjšuje povpraševanje po delavcih.

Ob začetku srečanj G-7 v ponedeljek je gostitelj, francoski finančni minister Roland Lescure, skušal gospodarske obete predstaviti v boljši luči in dejal, da je "manj rasti, več inflacije, vendar za zdaj nismo v recesiji".

Cormann, čigar organizacija bo v prihodnjih tednih pregledala gospodarske napovedi, je bil prav tako pozitiven, vendar z opozorilom. "Ko pogledamo, kako se je obneslo globalno gospodarstvo, je bila odpornost izjemna," je dejal Cormann, ob tem pa opozoril, da je očitno veliko tveganj navzdol.