Zgodovinski načrt Nata in jasno sporočilo Putinu: 'Ne izzivaj Nata'

Predstavniki Nata so se dogovorili o povečanju vojaške porabe na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in o obnovi zavezanost vzajemni obrambi – zgodovinski korak ob vse bolj agresivni politiki Rusije.

Odločitev 32 članic Severnoatlantskega zavezništva, sprejeta na vrhu v Haagu, je velika zmaga za Donalda Trumpa, ki je evropske zaveznice večkrat kritiziral zaradi, kot pravi, nezadostnega vlaganja v obrambo. Tudi med potjo na vrh Nata je ameriški predsednik postavil pod vprašaj ključno načelo zavezništva – 5. člen, ki predvideva kolektivni odziv na napad na katero koli članico.

V skupni deklaraciji, sprejeti v sredo na dvodnevnem vrhu na Nizozemskem, so zaveznice "ponovno potrdile svojo jekleno zavezo kolektivni obrambi" in poudarile, da "ostajajo enotne in odločene pri zaščiti milijarde svojih državljanov, obrambi zavezništva ter varovanju svobode in demokracije".

 

 

 

Trumpov pritisk in evropske skrbi

Vrh je bil močno usmerjen v prizadevanja, da bi Trump ostal znotraj evroatlantskega okvira, saj naraščajo strahovi, da bi ZDA lahko umaknile del opreme in vojakov iz Evrope. Zaveznice Ukrajine še naprej iščejo učinkovit odgovor na rusko vojno, ki traja že četrto leto.

Novi cilj, ki nadomešča dosedanja dva odstotka BDP-ja, je odziv na "globoke varnostne grožnje, zlasti dolgoročno grožnjo, ki jo Rusija predstavlja za evroatlantsko varnost, ter trajno grožnjo terorizma", piše v deklaraciji. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril, da bi lahko bil Kremelj na napad na zavezništvo pripravljen v petih letih.

Deklaracija potrjuje podporo Ukrajini, a ne ponavlja lanske formule, da je "prihodnost Ukrajine v Natu", kar odraža večje oklevanje Trumpove administracije pri dodatni vojaški pomoči Kijevu. Ameriški predsednik naj bi se v sredo ob robu vrha srečal z Volodimirjem Zelenskim, medtem ko Ukrajina prosi za več ameriškega orožja.

Bloomberg

Razrez pet odstotkov

Novi cilj predvideva 3,5 odstotka BDP-ja za osnovne obrambne izdatke in dodatni odstotek in pol za naložbe v infrastrukturo ter kibernetsko varnost. Rezultat je večmesečnega prepričevanja Marka Rutteja in odpira pot za bilijone evrov vojaških izdatkov do leta 2035.

Ostaja vprašanje, ali bodo članice zmogle doseči ambiciozno tarčo, zlasti ker se mnoge – na čelu s Španijo – že soočajo z visokim javnim dolgom in dvomijo o potrebi po tako visokih izdatkih.

Zaveznice so se dogovorile, da bodo "smer in ravnovesje" porabe ponovno pregledale leta 2029. Vojaška pomoč Ukrajini se bo štela v nacionalne obrambne proračune, piše v dokumentu.

Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da je vrh "trenutek, ko moramo pokazati, da mislimo resno". Po njegovih besedah je sporočilo Vladimirju Putinu jasno: "Ne izzivaj Nata."