Deset let po dieselgatu: Afera, ki se je končala v solzah

Septembra 2015 je ameriška Agencija za varovanje okolja (EPA) razkrila, da so nekatera Volkswagnova vozila opremljena s programsko opremo, ki je zmanjšala izpuste dizelskih avtomobilov na laboratorijskih testiranjih. V praksi pa so bili izpusti dušikovih oksidov do 40-krat večji, je ugotovila EPA. S sporno programsko opremo so bili opremljeni 1,6-, 2- in 3-litrski turbodizelski motorji.

Preverili smo, kakšno je stanje na avtomobilskem trgu deset let po izbruhu afere. Kako radi imamo Slovenci dizelske motorje, kako priljubljeni so v drugih evropskih državah? Katere znamke še vedno prodajo največ dizelsko gnanih avtomobilov in katere najmanj?

Dizel: evropska ljubezenska zgodba

Evropa je bila pred desetletjem močno zaljubljena v dizelske motorje. Delno so jih proizvajalci pograbili tudi zato, ker so pomenili nižje izpuste ogljikovega dioksida. Prodajo so spodbujale tudi države, saj je v teoriji pomenila nižjo porabo, manjše izpuste v boju proti globalnemu segrevanju. V nekaterih državah je delež dizelskih motorjev v prodaji presegel 50 odstotkov. V Evropski uniji (EU) je delež dizelskih motorjev v 2015 nato upadel za 1,5 odstotne točke na dobrih 52 odstotkov. Najvišje deleže je dizelski pogon dosegal v Franciji, kjer se je v določenih letih približal 80 odstotkom, ter Španiji, kjer je dosegal 70 odstotkov registracij. V 2016 pa je delež v EU upadel na 49,5 odstotka.

V Sloveniji je vrh dosegel leto po izbruhu afere pri 49,2 odstotka; podobno raven je dosegel že leta 2012. Po letu 2016 pa se je začel tržni delež dizelskih motorjev močno nižati; že v 2018 je upadel na 30 odstotkov. Od takrat je v vmesnem času nazaj zrasel na tretjino, leta 2022 pa prvič upadel pod 20 odstotkov. Po osmih mesecih leta je bil tržni delež dizelskega pogona med novimi avtomobili 16,4-odstoten, kot kažejo podatki družbe Ardi.

Hibridi prehiteli dizelski pogon

V prvih letih, ko so številni kupci dizelskemu pogonu obrnili hrbet, je večino kupcev prevzel bencinski pogon, v 2020 pa so tržni delež dizelskem pogonu začeli odžirati električni avtomobili ter hibridi. Slednji so letos prvič presegli tržni delež dizelskega pogona. Po osmih mesecih je delež samopolnilnih, priključnih in blagih hibridov dosegel 16,7 odstotka trga in s tem prvič presegel tržni delež dizelskega pogona.

V EU so si po sedmih mesecih največji tržni delež odrezali samopolnilni hibridi (HEV) s skoraj 35 odstotki. Sledi bencinski pogon z 28,3 odstotka, ki je v zadnjem letu zabeležil največji upad – za pet odstotnih točk. Tržni delež električnega pogona je zrasel na 15,6 odstotka, šele nato je sledil dizelski pogon z 9,5 odstotka.

Slovenci med najbolj vztrajnimi

Pod Alpami pa se kupci najpočasneje ločujemo od dizelskega pogona, kot kažejo podatki Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Slovenija se od povprečja EU precej razlikuje, saj smo do novih tehnologij in pogonov bolj zadržani. Le dve državi sta v 2025 imeli višji delež dizelskega pogona od Slovenije: Češka in Irska. Nad povprečje EU so se uvrstile tudi sosednje Hrvaška, Avstrija, Madžarska in Italija. Najnižji delež so zabeležili na Norveškem, kjer je bil delež le 1,3 odstotka.

V primerjavi z lani je delež dizelskega pogona najbolj upadel na Islandiji – za kar 12 odstotnih točk. V Sloveniji je upadel manj od povprečja – za 2,2 odstotne točke. Delež dizelskega pogona se je v 2025 v petih državah celo povečal, najbolj v Litvi – za slabi dve odstotni točki.

Nemške znamke z najvišjimi deleži

Med največjimi znamkami v Sloveniji največji delež dizelskega pogona dosega Ford, delež je po osmih mesecih pri 37 odstotkih. Za vrat mu diha BMW, kjer je delež 36-odstoten. Volkswagen je 30 odstotkov novih avtomobilov prodal z dizelskim pogonom, koncernski znamki Škoda in Audi sledita z 28,5 in 28 odstotki. Na šestem mestu je Mercedes-Benz, kjer je bilo dizelsko gnanih 23,7 odstotka prvič registriranih avtomobilov.

Višje deleže imajo predvsem evropske oziroma nemške premijske znamke ter Volkswagen in Škoda. Ford, Citroën, Fiat, Toyota, Volkswagen in Peugeot imajo višji delež zaradi prodaje lahkih gospodarskih vozil, kjer je delež dizelskega pogona višji od 93 odstotkov. Delež dizelskega pogona je tako zaradi lahkih gospodarskih vozil višji. Pri osebnih avtomobilih je bil delež dizelskega pogona po sedmih mesecih le še 6,5-odstoten, pri rabljenih avtomobilih pa je delež občutno višji.

 

 

Afera dieselgate je pretresla industrijo. Volkswagen se je soočal s številnimi tožbami. Najhuje jo je odnesel v ZDA, kjer so družbo oglobili za skupno 25 milijard dolarjev. V preiskavah so se znašli tudi številni evropski in japonski, južnokorejski in ameriški proizvajalci. Pravico so na sodišču iskali tudi slovenski oškodovanci. V skupinsko tožbo se je prijavilo več kot 6.500 potrošnikov, ki jih je na nemškem sodišču zastopala družba Financialright. Novembra lani so s koncernom Volkswagen dosegli poravnavo in udeleženci tožbe so prejeli odškodnine. Kot je poročal portal rtvslo.si, so odškodnine znašale od nekaj deset pa do nekaj sto evrov. Škandal je za zmeraj spremenil avtomobilsko industrijo. Čeprav ni neposredno povzročil prepovedi prodaje avtomobilov z motorjem na notranje zgorevanje do leta 2035, je še dodatno povečal pritisk na odločevalce za sprejem strožjih okoljskih predpisov.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar