Koliko več so za avtomobile v 2025 odšteli Slovenci

Lizinška panoga igra pomembno vlogo, saj ponuja rešitve za pridobivanje sredstev tako posameznikom kot podjetjem. Uporabnikom omogoča dostop do vozil, opreme, nepremičnin in tehnologije brez bremena polnega lastništva, s čimer ohranja kapital in izboljšuje denarni tok. Preverili smo, kaj se je dogajalo z lizinško dejavnostjo v prvem polletju. Kaj so Slovenci najpogosteje financirali, kakšno obliko financiranja so izbrali. Kakšne ročnosti so najpogostejše?

Obseg novih lizinških poslov zrasel

Podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da se je dejavnost v panogi letos okrepila. Obseg novoodobrenih poslov je zrasel; v prvem polletju se je povečal za 737,3 milijona evrov, kar je osem odstotkov več (oziroma 54,6 milijona evrov več) kot v istem obdobju lani in največ v zadnjih desetih letih (od začetka podatkovne serije). Predvsem se je povečal obseg lizinških poslov nefinančnim družbam. V šestih mesecih jih je bilo sklenjenih za 342,3 milijona evrov, kar je 10,8 odstotka več kot v istem obdobju lani.

 

 

Tudi gospodinjstva so pogosteje posegala po lizinških poslih. Skupni obseg novoodobrenih poslov je v prvem polletju znašal 391,8 milijona evrov, kar je dobrih pet odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. Podrobnejši podatki kažejo, da se je aktivnost bolj okrepila v drugem trimesečju. Skupni obseg lizing poslov se je v prvem polletju povečal za 13,1 odstotka na 397,5 milijona evrov. Bolj se je povečal obseg lizingov nefinančnih družb – za 16,7 odstotka na 196 milijonov evrov, obseg lizinških poslov gospodinjstev pa za devet odstotkov na 199,2 milijona evrov.

Število vseh lizinških pogodb se je povečalo za dva odstotka na 49.708. Po lanskem padcu se je število pogodb letos znova povečalo, vendar ostaja nižje, kot je bilo v prvih polletjih 2022 in 2023. Najvišje doslej je bilo število sklenjenih pogodb za financiranje avtomobilov.

Kaj kupujemo na lizing?

Lizinških poslov, s katerim se financirajo nepremičnine, je zanemarljivo malo. Kaj Slovenci najpogosteje kupujejo prek lizinga, je odvisno od številk, ki jih obravnavamo. Če gledamo financirano vrednost, ima največji delež financiranje novih avtomobilov. Delež teh je znašal 36,6 odstotka oziroma 269,7 milijona evrov celotne nabavne vrednosti. Sledijo rabljeni avtomobili, ki zajemajo 30,6 odstotka celotnega obsega lizinških poslov. 11,6 odstotka skupne financirane vrednosti pripada novim težkim gospodarskim in tovornim vozilom. Slabih sedem odstotkov (6,9 odstotka) obsega lizingov pa so preostale premičnine.

 

 

Če primerjamo podatke po pogodbah, jih je največ sklenjenih za financiranje preostalih premičnin. Takšnih je bilo več kot 18 tisoč pogodb – to je 36,5 odstotka vseh pogodb. Sledijo pogodbe za financiranje rabljenih avtomobilov, takšnih je bilo 28,7 odstotka pogodb (14.284) in nato še novih avtomobilov. Takšnih pogodb je bilo v prvem polletju sklenjenih 12.557 oziroma 25,3 odstotka.

Še naprej prevladujejo rabljeni avtomobili

Skupno je bilo za financiranje novih in rabljenih avtomobilov v prvem polletju sklenjenih največ pogodb doslej. Bilo jih je kar 28.841, kar je več kot v prvem polletju 2018. Čeprav podatki z avtomobilskega trga kažejo na rast prodaje novih avtomobilov, pri podatkih lizinških hiš pri poslih prevladujejo rabljeni avtomobili. V preteklosti je prevladovalo financiranje novih avtomobilov. Leta 2022 se je trend obrnil; od takrat večji del lizinških poslov pripada financiranju rabljenih avtomobilov.

 

Slovenci za avtomobile globlje segli v denarnico

Slovenci so za avtomobile v 2025 znova odšteli več. Povprečna nabavna vrednost novega avtomobila, ki so ga Slovenci financirali v prvem polletju, je znašala 27.763 evrov. Medletno je to 1.150 evrov več (4,3 odstotka). To sicer ne pomeni nujno, da so se avtomobili v tem času podražili. Rast povprečne nabavne vrednosti je lahko tudi posledica, da so kupci kupovali dražje oziroma bolje opremljene avtomobile. Še višja povprečna nabavna vrednost je bila v prvem trimesečju, ko je dosegla 28.374 evrov.

 

 

Povprečna nabavna vrednost rabljenega avtomobila raste počasneje. V drugem trimesečju je dosegla 21.097 evrov. To je le malenkost več kot v prvem trimesečju. V primerjavi s prvim polletjem lani pa je cena višja za 450 evrov (2,2 odstotka). Razlika med povprečno nabavno vrednostjo novega in rabljenega avtomobila je v prvem trimesečju dosegla 7.300 evrov. Do konca polletja je zdrsnila na 6.666 evrov.

Skoraj 39 odstotkov pogodb z ročnostjo od pet do 10 let

Slovenci se odločajo za pogodbe vse daljših ročnosti. Največji delež je že pred desetimi leti pripadel posojilom z ročnostjo od pet do 10 let. Leta 2017 je bil delež 30-odstoten. V vmesnem času je počasi rasel. Letos je delež dosegel 38,7 odstotka. Delež pogodb krajših ročnosti se je zmanjšal. Delež najkrajših pogodb, z ročnostjo do enega leta, je upadel za več kot pet odstotnih točk na 16 odstotkov. V primerjavi z lani se je delež malenkost povečal. Upadel pa je pri pogodbah z ročnostjo od enega do dveh let, od dveh do treh let ter od treh do štirih let.

 

 

Med oblikami financiranj prevladuje finančni lizing. Po deležih financirane vrednosti je takšnih 82 odstotkov posojil, po številu pogodb pa 55,5 odstotka. Krediti po financirani vrednosti dosegajo le 4,4 odstotka, po številu pogodb pa skoraj 35-odstotni delež. To pomeni, da gre pri kreditih za večje število manjših posojil. Pri operativnem lizingu je bilo sklenjenih 4.736 pogodb oziroma 9,5 odstotka vseh, po financirani vrednosti pa je operativni lizing zajemal 13,5 odstotka vseh poslov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar