Kako poslujejo Petrolovi najbližji konkurenti

Petrol bo jutri objavil finančne rezultate v prvem polletju. Zanimalo nas je, kako se Petrol primerja z drugimi naftnimi družbami v regiji ter kako poslujejo hrvaška Ina, madžarski Mol, srbski Nis in avstrijski OMV. Njihovo poslovanje bi bilo treba proučevati po segmentih. Vse štiri naftne družbe se ukvarjajo tudi s črpanjem in predelavo nafte. Petrol se v tej družbi edini ukvarja z zgolj veleprodajo in maloprodajo, zato podatki niso povsem primerljivi, opozarjajo analitiki Bloomberg Adria.

Največjo rast trga pogonskih goriv so v prvih šestih mesecih zabeležili v Srbiji, kjer se je povečal za 12,8 odstotka. Na Hrvaškem se je prodaja povečala za osem odstotkov, v Bosni in Hercegovini za 7,2 odstotka, najmanj, za šest odstotkov pa se je povečala v Sloveniji. V zadnjih 12 mesecih so vse omenjene družbe zabeležile občutno rast prodaje.

Najmanjšo rast prodaje je zabeležila Ina, za 69 odstotkov, največjo pa OMV, za 135 odstotkov. Petrol je prodajo povečal za 94,6 odstotka. EBITDA marže podjetij se gibljejo v razponu od 17,5 do 23 odstotkov. Kot kažejo podatki, je Petrolova EBITDA marža najnižja in je znašala 4,3 odstotka. Kot že omenjeno, je treba poudariti, da podatki družb niso povsem primerljivi.

Omenjene družbe so že objavile podatke za drugo četrtletje; Petrol bo podatke objavil jutri zjutraj. Vseeno poglejmo, kako so poslovali Petrolovi najbližji konkurenti.

Mol z upadom dobičkonosnosti

Uprava Petrola je že junija ocenila, da bo v prvem polletju zaradi regulacije cen goriv kosmati poslovni izid skupine 53 milijonov evrov nižji od načrtovanega. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) bo 79 milijonov evrov, čisti poslovni izid pa 54 milijonov evrov nižji. Med konkurenti učinke zamrznitve cen goriv omenjajo še v madžarskem Molu.

Kljub 16-odstotni četrtletni rasti prodaje in višjih realiziranih prodajnih cenah je intervencija države povzročila, da Mol ni mogel prenesti celotnega povečanja cene na končnega kupca. To je povzročilo upad EBITDA podjetja v maloprodaji goriv za 66 odstotkov na četrtletni ravni. Dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) je v tem obdobju upadel za kar 84 odstotkov. Maloprodaja goriv je v celoti izničila pozitivne učinke rasti dobičkonosnosti maloprodaje negoriv, ki so jo dosegli s širitvijo prodajne mreže in ponudbe izdelkov v trgovinah.

Ina izgubo v maloprodaji izničila v oddelku rafinerije

Pri hrvaški Ini so visoke cene surove nafte in rekordno visoke razlike med ceno končnih produktov in ceno surove nafte (crack spread, angl.) povzročile povečano prodajo in dobičkonosnost. Zaradi visokih cen surove nafte in opisanih razlik so se zvišale tudi nabavne cene, medtem ko je vlada omejila cene in marže. Zato je trpela maloprodaja. Ina pri poslovanju ne ločuje maloprodaje goriv od posla rafiniranja. V segmentu raziskovanja in črpanja nafte so zaradi naraščajočih cen surove nafte dosegli 85-odstotno rast.

Oddelek rafinerije in maloprodaje je prav tako dosegel 85-odstotno rast. Razlogi za to so rast cen, sproščanje zajezitvenih ukrepov, prihod turistov in širjenje mreže. V prvem polletju so medletno prodali devet odstotkov več goriva kot v prvem polletju leta 2021. Oddelek je zabeležil 96-odstotno rast EBITDA. Negativni učinek v maloprodaji goriv so izničili z rekordno visokimi maržami v oddelku rafinerije. V Ini so zaradi razširitve ponudbe izdelkov in povečanja števila gostišč Fresh corner na bencinskih servisih povečali maržo v maloprodaji negoriv.

NIS povečal tržni delež

Srbski NIS (Naftna industrija Srbije) je v prvem polletju medletno povečal prihodke za 108 odstotkov. Glavni razlog za rast so pričakovano visoke cene nafte ter povečanje potrošnje pogonskih goriv zaradi okrevanja transportnega in gradbenega sektorja ter turizma. Poraba se je povečala tudi zaradi negotovosti oskrbe. V prvem polletju se je povpraševanje po pogonskih gorivih v Srbiji zvišalo za 12,8 odstotka. NIS je v tem času povečal tržni delež z 72 na 78 odstotkov.

Oddelek rafinerije in polproizvodov je medletno zrasel za 23 odstotkov. Proizvodnja nafte in plina je bila odstotek nižja kot v enakem obdobju lani, vendar v skladu z načrti. EBITDA se je zaradi rasti cen nafte, predelave cenejših zalog nafte iz preteklih obdobij in izboljšanja predelovalnega sortimenta v prvem polletju povečal za skoraj 200 odstotkov.

OMV podvojil dobiček

Tudi pri avstrijskem podjetju OMV so rezultati podobni. Zaradi visokih cen nafte so se prihodki od prodaje konkretno povečali. V prvem polletju so zrasli za 124 odstotkov. Izid iz rednega poslovanja je zrasel za 185 odstotkov, na 6,84 milijarde evrov. Zasluge za visoko rast nosi oddelek raziskovanja in rafiniranja in trženja. V oddelku kemikalij in materialov je bila rast skromnejša, vendar še vedno višja kot v enakem obdobju leta 2021. Čisti dobiček so v prvem polletju medletno povečali za 105 odstotkov. Skupna prodaja goriv se je povečala za pet odstotkov, prodaja nafte in plina pa za 30 odstotkov.

Napoved: Priložnost za velikane

Analitiki Bloomberg Adria naftnim družbam napovedujejo upadanje dobičkovnih marž zaradi splošnega slabšanja gospodarskih aktivnosti. To je priložnost za večje igralce na trgih, ocenjujejo. Manjša podjetja, ki se ukvarjajo z maloprodajo goriv, bi lahko zaradi zamrznitev cen propadla, kar je priložnost za velike igralce, da povečajo svoje tržne deleže.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar