.webp){kind=icon}
-orig.jpeg)
Od 1. oktobra 2020 je v veljavi popolna liberalizacija prodajnih cen (brez dajatev) vseh naftnih derivatov. Robert Golob, ki bo sestavljal prihodnjo vlado, pa meni, da "trg očitne ne deluje in da bo potrebna pametna regulacija." Kaj to pomeni, ni pojasnil. Je pa še opozoril na neverjetno usklajenost cen pogonskih goriv pri trgovcih z naftnimi derivati.
Umik ukrepa vlade za regulacijo cen pogonskih goriv, ki je bil v veljavi od 14. marca, ko je bila maloprodajna cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina omejana na 1,503 evra ta liter, ter pri dizlu na 1,541 evra in privedel do dviga cen na bencinskih servisih.
Zadnje podražitve cen pogonskih goriv so pod drobnogled vzeli tudi pravniki stranke Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob. Opazili so namreč sume kartelnega dogovarjanja, je še povedal.
Odzvali so se na Petrolu, ki je največji naftni trgovec pri nas in za STA dejali: "Petrol samostojno določa svojo cenovno politiko za pogonska goriva in se pri tem ne usklajuje z drugimi ponudniki."
Gibanja nereguliranih cen naftnih derivatov lahko spremljamo na spletni strani goriva.si. Ob tem dodajmo, da se marže trgovcev z nafto giblje v nekaj centih na liter.
Na Petrolu so še spomnili na ugotovitve agencije za varstvo konkurence, ki je lani decembra objavila poročilo o raziskavi trga pogonskih goriv.
V Petrolu so v odzivu za STA spomnili na ugotovitve agencije za varstvo konkurence, ki je decembra lani objavila poročilo o raziskavi trga pogonskih goriv. Agencija je ugotovila, da cene po deregulaciji med ponudniki niso bile vedno enake, so pa bili zaznani pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki.
Na maloprodajno ceno pogonskih goriv ima največji vpliv nabavna cena goriva.
