.webp){kind=icon}
Zbrali smo članke, ki so ta teden najbolj odmevali.
Sarajevo´84: 40 let po največjem regionalnem gospodarskem uspehu
Največje igre se igrajo na največjih odrih pred največjim občinstvom. Nekdanja Jugoslavija in njeno gospodarstvo sta leta 1984 v Sarajevu igrala in zmagala eno od takšnih tekem. Organizacija zimskih olimpijskih iger je bila prvovrstna gospodarska, politična in družbena zmaga države, ki je razpadla le osem let pozneje.
Kakšna je bila vloga Slovencev? Kakšni so bili ekonomski učinki iger? Lahko kaj takšnega ponovimo?
Marca na dražbah: Stanovanja v Ljubljani, zemljišča na Obali ...
Preverili smo, kakšne nepremičnine boste lahko dražili v marcu. Premoženje prodajata ljubljanska in piranska občina, več nepremičnin je naprodaj v izvršilnih postopkih ter v stečaju družbe Slovenija ceste tehnika (SCT). Stanovanja na dražbah so v Ljubljani, Domžalah in Bohinjski Bistrici. Med stanovanjskimi nepremičninami je najnižja cena stanovanja v Bohinjski Bistrici. Najcenejše v pregledu so garaže v Portorožu. Za 95 tisoč evrov bo naprodaj stanovanje v Domžalah. Na dražbi z zniževanjem izklicne cene bosta naprodaj tudi dve stanovanji za Bežigradom na Vojkovi cesti.
Kaj vse bo na dražbah na prodaj marca?
Depositphotos
Nepremičnine v Kranjski Gori na rekordnih vrednosti
Kot so nam povedali nepremičninski posredniki, je največ zanimanja za eno- ali dvosobno stanovanje, nekaj zanimanja pa je tudi za stanovanjske hiše. A kot poudarjajo, ni prave ponudbe. Trenutno je naprodaj le 20 nepremičnin, večina pa hitro izgine iz nepremičninskih oglasov.
"Ponudba je slaba, zaradi prevelikega povpraševanja pa se določen segment nepremičnin proda takoj. Če bi imeli danes v ponudbi 50 dvosobnih stanovanj, bi jih takoj prodali. Lahko bi celo rekel, da bi jih prodali ne glede na ceno. Nekaterim sploh ni pomembna cena, pomembno je, da dobijo želeno nepremičnino," nam je povedal direktor nepremičninske agencije Smuk Danijel Smuk.
Kyle Grillot/Bloomberg
Sedli smo za volan novega cybertrucka
Za to recenzijo pozabimo na vse, kar si mislimo o Elonu Musku. Tako nenavadno vozilo si zasluži pozornost samo po sebi in ne potrebuje predstavitve. Tesla že od leta 2019 zbira prednakupe, novembra pa je začela dobavljati poltovornjake. V nasprotju s standardno prakso večine avtomobilskih proizvajalcev Tesla ni naročila medijske ocene svojega cybertrucka.
Novinarka Bloomberga razkriva vse, kar morate vedeti o novem Teslinem poltovornjaku.
Bloomberg
Veličastnih sedem v sedmih nebesih ‒ se napihuje borzni balon?
Naložbeni oddelek wallstreetskega bančnega velikana Goldman Sachs je delnico tehnološkega giganta Nvidia konec februarja razglasil za "najpomembnejšo (delnico) na Zemlji".
Le dan pozneje se je izkazalo, da vsekakor ne gre za pompozno, ampak kaj realno oceno stanja. Sijajni rezultati izdelovalca čipov so namreč v predhodnem tednu pokazali, da je bilo prihodkov v zadnjem četrtletju za 265 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. V denarju je to osupljivih 22,1 milijarde dolarjev, medtem ko je lanskoletni dobiček s 580-odstotnim povečanjem prav tako deklasiral konkurenco.
Huawei kot Nvidia
Silovito rast tehnološkega sektorja, ki ga poganja obljuba neslutenega potenciala prebojne tehnologije umetne inteligence (UI), odraža falanga podjetij, zbranih pod imenom veličastnih sedem. Na vrhu kraljuje kalifornijsko podjetje Nvidia, ki si je vodilni položaj zagotovilo predvsem zaradi visokozmogljivega grafičnega procesorja za podatkovne centre H100. Podobno zgodbo o uspehu si z domačim tehnološkim gigantom Huawei prizadeva ustvariti tudi Kitajska.
Kakšna je kitajska strategija razvoja umetne inteligence?
Evropski potrošniki, tudi slovenski, bodo vložili pritožbo proti Meti
Tehnološki velikan Meta Platforms se sooča z novimi pritožbami v Evropi, saj domnevno ni pridobil ustreznih soglasij, preden je zbral podatke o uporabnikih Facebooka in Instagrama, ki jih uporabljajo pri ciljnem oglaševanju. Osem potrošniških organizacij bo v četrtek vložilo pritožbe pri nacionalnih regulatorjih, Meto pa obtožujejo, da je ustvarila "dimno zaveso", ko je uporabnikom ponudila plačljivo različico družabnih omrežij brez oglasov.
Zakaj vlagajo tožbo?
Depositphotos
Je zdaj čas za nakup kitajskih delnic?
Ob trenutnem medvedjem trendu na kitajskem delniškem trgu se številni vlagatelji sprašujejo, ali je to lahko dobra vstopna točka za naložbe v drugo največje svetovno gospodarstvo. Kitajski delniški trgi upadajo že tretje zaporedno leto in tako močno zaostajajo za preostalimi razvitimi trgi. Za primerjavo: če bi denimo pred enim letom naložili 100 dolarjev v indeks S&P 500, bi danes imeli okoli 127 dolarjev. Če pa bi enako vsoto naložili v indeks kitajskih celinskih delnic CSI 300, pa bi danes imeli le 86 dolarjev.
Preverili smo, ali se splača nakupiti kitajske delnice.
Bo SDH letos prejel največ dividend po letu 2018?
Letos se je sezona izplačil dividend slovenskih blue chipov začela veliko prej, kot smo vajeni. Cinkarna Celje in Telekom Slovenije sta že potrdila izplačilo dividend, pri obeh pa gre za izplačilo dela dobička za leto 2022, ki ga lani niso smeli izplačati zaradi prejemanja državne pomoči.
Preverili smo, kakšne dividende si letos obetajo v Slovenskem državnem holdingu (SDH).
Bloomberg
Vzpon Trumpa in evropske skrajne desnice
Politiki pred ključnimi volitvami na obeh straneh Atlantika obljubljajo, da bodo ustavili zeleno politiko, kar vzbuja dvome o zelenem prehodu držav.
V ZDA je nekdanji predsednik Donald Trump, ki je dolgo zanikal podnebne spremembe, glavni favorit na novembrskih predsedniških volitvah. Med kampanjo je minimiziral učinke podnebnih sprememb, napadel industrijo električnih vozil in se zavezal, da bo razveljavil Bidnov podnebni zakon.
V Evropi medtem ankete kažejo, da bodo po junijskih volitvah v evropski parlament desničarske stranke, ki nasprotujejo odločnim podnebnim ukrepom, verjetno povečale svojo zastopanost, medtem ko naj bi podnebno usmerjeni Zeleni izgubili sedeže.
Ljubljanska borza: Kako živahen je bil prvi dan trgovanja z ljudsko obveznico
V torek se je na Ljubljanski borzi prvič trgovalo z obveznicami za državljane. Opravljenih je bilo pet poslov v skupni vrednosti okoli 200 tisoč evrov. V prvem trgovalnem dnevu na Ljubljanski borzi je bilo opravljenih pet poslov z ljudskimi obveznicami v skupni vrednosti nekaj več kot 200 tisoč evrov. Največji posel je bil sklenjen za nekaj več kot 100 tisoč evrov, drugi največji za 70 tisočakov.
Kaj vse smo še odkrili v pregledu prvega dne trgovanja z ljudskimi obveznicami?
Bloomberg
Predlog: Kako bi slovenska vlada zakonsko uredila trg kriptosredstev?
V tem tednu, ko rast najvrednejše kriptovalute bitcoin znova polni naslovnice medijev, je finančno ministrstvo v javno razpravo poslalo predlog zakona o izvajanju evropske uredbe o trgih kriptosredstev.
V slovensko zakonodajo namreč prenašajo evropsko uredbo, znano po kratici MiCA (Markets in Crypto-Assets – MiCA), ki jo je lani maja sprejel evropski parlament.
Kdo bo bdel nad dovoljenji in nadziral ponudnike kriptostoritev ter kakšne globe grozijo kršiteljem?
Elektrika: Cena na borzi pada, položnice še vedno visoke.
Cena električne energije na borzi pada in je že na občutno nižjih ravneh kot pred rusko invazijo na Ukrajino, ko se je močno podražila. A cene elektrike za gospodinjstva so od teh še vedno bistveno višje.
Ob borznih rekordih zgodovinsko visoka tudi vplačila v vzajemne sklade
Tudi letos se nadaljuje pozitiven trend neto vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU). Januarja so varčevalci vplačali 48,6 milijona evrov, kar je mesečni rekord po letu 2005, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Večja so bila vplačila zgolj junija 2005, ko so obsegala 185 milijonov evrov.
Tradicionalno so vplačila januarja nadpovprečno visoka, močan pozitiven trend se je začel že v drugi polovici lanskega leta. Lani so varčevalci v slovenske vzajemne sklade vložili za 338,25 milijona evrov, kar je 40 odstotkov več kot leta 2022.
Zakaj so vzajemni skladi tako priljubljeni?
Razkritje: Evropska strategija za krepitev obrambne industrije in zmogljivost
"Splošno spoznanje danes je, da je ogrožena varnost vseh nas," je ta teden na srečanju 20 evropskih voditeljev v Elizejski palači posvaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Na srečanju na temo varnosti in kolektivne obrambe, ki se ga je med drugim udeležil tudi premier Robert Golob, je francoski voditelj dejal, da Rusija poleg vojne v Ukrajini kaže vse več znakov naraščajoče agresije. Zato je treba okrepiti evropsko dobavo streliva in preostalega orožja oblegani državi, ob tem pa Macron ni niti izključil pošiljanja kopenskih sil v Ukrajino.
Bomo evropske vojake pošiljali v Ukrajino?
Urban Červek
Licitacija: Hlodi na Koroškem čakajo na kupce
Končuje se letošnja licitacija lesa na Koroškem, na kateri lastniki gozdov iščejo kupce za najboljšo hlodovino.
Letos je na travniku pri Slovenj Gradcu naprodaj 6.850 hlodov, kar v seštevku pomeni 7.150 kubičnih metrov lesa. Zbiranje ponudb je že končano, rezultate bodo predstavili v torek, 27. februarja. Takrat bo tudi znano, ali bo morda padel nov rekord v ponudbi za les.
Brodnjak, NLB: 'Kljub višji dividendi ostajamo na preži za prevzeme
NLB je lani ustvarila dobiček v višini 550,7 milijona evrov, kar je bilo medletno za 103,8 milijona evrov ali 23 odstotkov več. Za izplačilo dividend v letu 2024 namerava banka nameniti 40-odstotno izplačilo dobička preteklega leta ponovno v dveh tranšah. To pomeni 220 milijonov evrov, kar skupno znaša 11 evrov za delnico oziroma 100-odstotno povišanje v primerjavi s preteklim letom.
Delničarje so med drugim opozorili, da se bo prispevna davčna stopnja v prihodnje močno povečala zaradi začasne uvedbe davka na bilančno vsoto in višjega davka za pravne osebe v Sloveniji, zato bo od leta 2024 predvidoma znašala nekaj manj kot 20 odstotkov na ravni NLB Skupine. Od leta 2028 pa pričakujejo efektivno davčno stopnjo okoli 15 odstotkov. Lani je bila na ravni skupine 12-odstotna.
Kaj je še zanimalo delničarje? Zbrali smo nekaj vprašanj.
Siol.net/Ana Kovač
Branko Soban o tem, zakaj je Putin ubil Navalnega
Z nekdanjim dolgoletnim dopisnikom časopisa Delo iz Moskve, ki mu je Vladimir Putin zaradi kritičnega poročanja odrekel vrnitev v Moskvo, smo se pogovarjali tik pred obletnico vojne v Ukrajini, za katero pravi, da traja že od leta 2014. Ruski oziroma sovjetski imperij razpada od leta 1991, poskus prisvajanja Ukrajine pa je vrhunec tega, pronicljivo ocenjuje. Z usmrtitvijo Alekseja Navalnega, ki ga je Putin "tako sovražil, da ni hotel izgovarjati njegovega imena", je ruski avtokrat pred marčevskimi volitvami "očistil politični prostor". Kar ga je po letih stopnjujoče diktature še ostalo.
Marčevske volitve namreč sploh niso volitve, ampak formalnost; farsa, v smislu potrjevanja že petega mandata ruskega diktatorja, čigar zavojevalci v Ukrajini izvajajo "masakre na meji genocida", pove. Zato Zahod nima druge izbira, kakor da Ukrajini še naprej pomaga.
Je Ukrajina Putinov končni osvajalski cilj, če, kot menite, je njegov načrt obnova ruskega imperija?
