Lahko Trump konča vojno v Gazi in sproži gospodarski bum regije?

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sredi tedna dejal, da je s strani Izraela dobil zagotovilo za sklenitev 60-dnevnega premirja s palestinskim terorističnim gibanjem Hamas, do tega ni prišlo. A Izrael naj bi se po besedah Trumpa strinjal s "potrebnimi pogoji" za sklenitev začasnega premirja v Gazi, njegovi pogajalci pa so se na pogovore s Hamasovimi predstavniki v Doho odpravili danes. Hamas je medtem sporočil, da je podal "pozitiven" odziv na predlog 60-dnevnega premierja, do katerega je prišlo s posredovanjem ZDA.

Analitiki menijo, da so tokrat možnosti za sklenitev premierja veliko večje, saj je glavni sponzor Hamasa, Iran, po izraelsko-ameriškem napadu oslabljen in ne more ustrezno podpirati nadaljnje delovanje Hamasa v Gazi. Na drugi strani naj bi bil za končanje spopadov dovzetnejši tudi Izrael, ki je z 12-dnevno vojno dosegel svoj glavni geopolitični cilj v regiji – zaustavitev ali bistveno oslabitev iranskega jedrskega programa ter njegovih vojaških in finančnih zmogljivosti nadaljnje podpore proksijev v osi odpora.

12-dnevna izraelsko-iranska vojna je zamajala globalne energetske trge in preoblikovala geopolitično sliko Bližnjega vzhoda, saj ima Iran po silovitih izraelskih zračnih napadih in likvidacijah vojaško-političnega vrha bistveno oslabljene sposobnosti projekcije vojaške sile in interesov onkraj svojih meja. Oslabitev revolucionarnega režima v Teheranu, ki je zbujal skrbi v sosednjih državah Perzijskega zaliva in s tem kronično destabiliziral celotno bližnjevzhodno regijo, je tudi pozitiven razplet za države, kot je Savdska Arabija, ki si prizadeva prestrukturirati svoje gospodarstvo, zmanjšati njegovo odvisnost od fosilnih goriv in normalizirati odnose z Jeruzalemom.   

Trump je med nedavnim obiskom držav Perzijskega zaliva na savdijsko-ameriški naložbeni konferenci dejal, da je na Bližnjem vzhodu napočil čas za gospodarski napredek regije. Za noramlizacijo odnosov in odpravo sankcij se je sestal z novim sirskim vodstvom pod Ahmedom al Šaro, s čimer mu je po njegovem dal "priložnost za veličino". Ameriški predsednik je med štiridnevnim obiskom treh monarhij v Zalivu maja podpisal več gospodarskih sporazumov, ki naj bi po njegovih besedah presegli skupno vrednost tisoč milijard dolarjev. 

Hamasove zahteve

Islamistično teroristično gibanje sicer zahteva, da vsakršen dogovor o prekinitvi ognja vključuje zagotovila, da bo Izrael končal vojno, kar je trenutno glavni kamen spotike za potrditev premirja. Hamas je sporočil, da je pripravljen, "da z vso resnostjo vstopi v nov krog pogajanj o mehanizmu za implementacijo" zadnjega okvirja za prekinitev ognja.

Hamas je k predlogu podal nekaj sprememb. Želijo nadaljevanje pogovorov o koncu vojne tudi po izteku začasne prekinitve spopadov ter razdeljevanje pomoči v Gazi prek mednarodnih mehanizmov pod vodstvom ZN. Tretji predlagani amandma pa govori o tem, kje bi lahko bile izraelske sile razporejene v Gazi v okviru dogovora.

Netanjahu jutri v Beli hiši

Trump pozitivne odzive obeh strani pričakuje v prihodnjih urah, medtem ko bo jutri v Beli hiši gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Pred obiskom je ameriški predsednik napovedal objavo pomembne novice, vendar konkretnih pojasnil, ali gre za najavo sklenitve premierja ali morda izraelsko-sirskih pogovorov, ni podal.

Netanjahu je večkrat poudaril, da se mora Hamas za končanje napadov razorožiti, kar pa je militantna skupina, ki naj bi zadrževala še 20 živih talcev, doslej zavračala. Izraelski mediji so povzeli izjave nekega izraelskega predstavnika vlade, ki je dejal, da je Izrael prejel in preučuje odgovor Hamasa na predlog premirja, navaja Reuters.

Trump je v petek zvečer izrazil optimizem, ko je dejal, da bi lahko "naslednji teden (bi lahko) prišlo do sporazuma o Gazi." Dejal je, da bo do Netanjahuja "zelo odločen" glede pričakovanj o premirju v Gazi, in dodal, da si tega želi tudi izraelski voditelj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar