Vsota vseh Trumpovih strahov: Bo Bruselj udaril po Alphabetu in Microsoftu?

"Očitno je, da posnemajo Evropsko unijo, ki je storila enako in se glede tega trenutno dogovarja tudi z nami," je ameriški predsednik Donald Trump pred dnevi ošvrknil Kanado, ki je v trgovinskih pogovorih vztrajala pri uvedbi posebne dajatve na digitalne storitve. Pogajanja so bila zamrznjena, vse dokler Ottawa ni popustila pri svojih zahtevah, s čimer bi najbolj prizadela prav poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Alphabet, Microsoft, Meta in Amazon.

"Predsednik Trump ve, da mora vsaka država na planetu imeti dobre trgovinske odnose z ZDA. Kanada je naredila napako, ko se je zavezala k uvedbi davka, ki bi škodoval našim tehnološkim podjetjem," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše ter zasluge za omilitev kanadskih pogojev pripisala Trumpovemu odločnemu pogajalskemu slogu.

Ali torej podobno čaka tudi EU, ki je prav tako v sklepni fazi pogajanj o trgovinskem sporazumu z ZDA, Trump pa jo je obtožil podobne strategije na področju digitalnih storitev kot Kanado?

Pritisk na ameriške tehnološke velikane

Čeprav je "nori Trump" znan po svojih impulzivnih in dvomljivo verodostojnih izjavah, s katerimi v pogajanjih izvaja maksimalni pritisk na drugo stran, tokratna kritika ni plod sicer bujne domišljije ameriškega predsednika. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je namreč že ob aprilski napovedi višjih carin na evropski uvoz dejala, da Bruselj resno razmišlja o razširitvi trgovinske vojne na področje digitalnih storitev. Če pogajanja ne bodo uspešna, je dejala, bi lahko EU dvignila davek na prihodke iz digitalnega oglaševanja, kar bi močno prizadelo poslovanje ameriških tehnoloških velikanov.

To je še zlasti razburilo Trumpa, ki je obdavčenje digitalnih storitev poleg Kanade med spomladanskimi pogajanji o trgovinskem sporazumu očital tudi Združenemu kraljestvu. Gre za vprašanje, ki bi lahko pomembno vplivalo na potek pogajanj z EU, saj mora ta do 9. julija skleniti trgovinski sporazum z Washingtonom, če želi preprečiti povračilni ukrep v obliki dviga carin na 50 odstotkov.

"Čeprav se zdi, da so tehnološka podjetja zaščitena pred motnjami v dobavni verigi, medsebojna povezanost današnjega globalnega gospodarstva pomeni, da nobena industrija ne more obstajati v izolaciji," je za Bloomberg Adria poudaril Simon Taylor, direktor tehnološkega podjetja Hycu, najhitreje rastočega podjetja za zaščito podatkov na svetu, ki je prisotno tudi na slovenskem trgu. Dodal je še, da tržne nestabilnosti, ki jih sprožajo carine, že vplivajo na dobavitelje strojne opreme, na odločitve strank glede nabave ter povzročajo negotovost pri načrtovanju naložb.

Ivanc: Ukrepi za IKT-sektor ključno orožje EU

"Pripravljamo povračilne ukrepe," je pred časom dejala Ursula von der Leyen in pojasnila, da bi lahko vključevali prvo uporabo posebnega instrumenta Evropske unije za odvračanje od prisilnih ukrepov tretjih držav, ki Bruslju omogoča pravno podlago za uvedbo omejitev na uvoz storitev. V trgovinskih pogajanjih, za katera je Trump pompozno napovedal, da bo vsak dan 90-dnevnega moratorija sklenil dogovor z novo državo, se ta namreč pretkano sklicuje samo na blagovno menjavo. ZDA so namreč z okoli 3,36 bilijona evrov daleč največji svetovni uvoznik blaga.  

A slika je pri storitvah obrnjena. Čeprav ZDA v 1,68 bilijona evrov vredni bilateralni trgovini z EU beležijo presežek (slabih 200 milijard evrov), je bila lani storitvena trgovina – sem so vštete tudi digitalne – med največjima svetovnima trgovinskima partnericama vredna 817 milijard evrov. Podatki evropske komisije kažejo, da je EU uvozila za 482 milijard evrov storitev, izvozila pa za 334 milijard evrov. Kar 80 odstotkov vseh digitalnih storitev EU uvozi iz ZDA.

"Uvedba carin bi pomenila dražje izdelke za ameriške kupce, katerih gospodarstvo poganjajo storitve, ki temeljijo na poceni uvoženem blagu," o soodvisnosti EU in ZDA pravi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Zato pravi, bi EU v primeru propada pogajanj skoraj zagotovo sprejela določene ciljne carine na ameriške proizvode. "Presežek z blagom je le ena plat medalje, primanjkljaj pri menjavi s storitvami je drug," je pojasnil. Ključno orožje, ki ga ima EU, je vpliv na regulacijo IKT-sektorja, kjer imajo ZDA tradicionalno visok presežek, še dodaja Ivanc.

Študija European Capital Markets Institute kaže, da bi že petodstotni davek na digitalne storitve v letu 2026 lahko prinesel 37,5 milijarde evrov, kar je skoraj 19 odstotkov proračuna EU za leto 2025.

Taylor: Obdavčenje digitalnih storitev bi občutili vsi

Razlika med napovedmi komisije in obstoječim davkom na digitalne storitve v EU je, da so se države do zdaj zanj odločale enostransko, medtem ko bi nova ureditev prinesla enotno delovanje za uvoz celotnega trgovinskega bloka. Slovenija je tovrstno dajatev sicer na podlagi predloga evropskega digitalnega davka s strani komisije napovedala že leta 2019, a ga nobena od dosedanjih vlad ni uvedla.

Poleg tega se je naša država leta 2021 skupaj s 130 državami v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pridružila tako imenovanemu globalnemu sporazumu o obdavčitvi digitalnih velikanov, ki pa se ni širše uveljavil zaradi razhajanj in dejstva, da se ZDA niso pridružile pobudi. OECD je sicer ob tem napovedal, da bi lahko predvidena 15-odstotna obdavčitev dobičkov tehnoloških družb ustvarila okoli 126 milijonov evrov dodatnih globalnih davčnih prihodkov na leto. Slovenija se je zavezala, da v času pogajanj ne bo sprejemala enostranskih ukrepov, vendar je ta rok brez nadaljnje usmeritve vlade potekel letos. Na vlado in ministrstvo za finance smo poslali vprašanja o nadaljnjih korakih, a pojasnil do objave članka nismo prejeli.

 

Digitalni davek pozna kar nekaj držav v EU, med prvimi ga je uvedla Francija. Leta 2019 je v tej državi začel veljati triodstotni davek na prihodke iz ciljnega oglaševanja in drugih digitalnih storitev podjetij z letnim prihodkom vsaj 750 milijonov evrov na svetovni ravni in 25 milijonov evrov v Franciji, piše Bloomberg.

Toda težava uvedbe dajatev na storitve ameriških tehnoloških velikanov, kar je pogajalski vzvod bruseljskega pritiska v pogajanjih, je prav velika (80-odstotna) odvisnost gospodarstva EU od ameriških družb, saj prave alternative ni.

Taylor pri obdavčenju digitalnih storitev iz ZDA opozarja, da gre za globalne družbe, zato bi bile globalne tudi posledice morebitnih povišanih carin. "Če bodo uvedene carine, bodo podatkovni centri tehnoloških podjetij plačevali višje davke, kar pomeni, da se bodo zvišali stroški za uporabo njihovih storitev v oblaku," opozarja na primeru najbolj ene najbolj razširjenih digitalnih storitev.

Stroški hranjenja podatkov bodo višji, kar bo negativno vplivalo na stroške blaga in storitev vseh podjetij, ne glede na panogo, dodaja. "Kot si lahko predstavljate, je to resna težava, če pomislite na dobavno verigo, ki je potrebna za rast globalnih podjetij," je svoje pomisleke z omembo širših posledic trgovinske vojne povzel Taylor.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar