Poznavalec Branko Soban: 'Putinovi nasprotniki so v tujini, zaporu ali na pokopališču'

"Ste videli današnjo novico," me le nekaj ur po objavi smrti ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega vpraša Branko Soban, starosta novinarstva in erudit, zlasti na področju Rusije in režima Vladimirja Putina. Pravi, da je smrt "edinega človeka, ki se ga je Putin zares bal", dokaz nemogoče izbire ruskih opozicijskih voditeljev: beg v tujino, zapor ali pokopališče. "Navalni ni več živ, ampak mrtev dokaz tega, kako režim obračunava z nasprotniki", pravi neumorni kritik Kremlja pod Putinom.

Z nekdanjim dolgoletnim dopisnikom časopisa Delo iz Moskve, ki mu je Putin zaradi kritičnega poročanja odrekel vrnitev v Moskvo, smo se pogovarjali tik pred obletnico vojne v Ukrajini, za katero pravi, da traja že od leta 2014. Ruski oziroma sovjetski imperij razpada od leta 1991, poskus prisvajanja Ukrajine pa je vrhunec tega, pronicljivo ocenjuje.  

Z usmrtitvijo Navalnega, ki ga je Putin "tako sovražil, da ni hotel izgovarjati njegovega imena", je ruski avtokrat pred marčevskimi volitvami "očistil politični prostor". Kar ga je po letih stopnjujoče diktature še ostalo.

Marčevske volitve namreč sploh niso volitve, ampak formalnost; farsa, v smislu potrjevanja že petega mandata ruskega diktatorja, čigar zavojevalci v Ukrajini izvajajo "masakre na meji genocida", pove. Zato Zahod nima druge izbira, kakor da Ukrajini še naprej pomaga.

"Če se ustavi Rusija, je konec vojne, če se ustavi Ukrajina, pa je konec Ukrajine," povzame dilemo vojne.

Minevata dve leti, odkar se je začela ukrajinska vojna, a razmere na bojišču kažejo na vse večjo premoč Rusije. Ukrajini primanjkuje vojakov in streliva, ameriška pomoč se je zataknila v kongresu, po mesecih obleganja je padlo strateško mesto Avdijivka … Glede na vaše obsežno poznavanje razmer v tem delu sveta me zanima ocena poteka največje in najbolj brutalne evropske vojne od druge svetovne vojne?

Sam vedno poudarjam, da se je ta vojna z brutalno agresijo resda zgodila pred dvema letoma, toda vojna proti Ukrajini traja že deset let. Takrat je namreč prišlo do okupacije Krima in napada na Donbas. To je bil Putinov poskus, do kod lahko gre. Ker o mednarodne skupnosti ni bilo odziva, je nadaljeval svojo agresivno politiko do tistih, ki ga ne poslušajo.

Menim, da je ta vojna za Evropo strahotna katastrofa, saj je prisvojitev Krima prva aneksija tujega ozemlja po drugi svetovni vojni. Pomenljivo je, da se je tudi ta začela s Hitlerjevo aneksijo Sudetov, in podobno kot danes Evropa tudi takrat ni naredila ničesar.

Pri tej vojni proti Ukrajini gre za poskus oživljanja nekdanjega imperija. Putin živi v fantaziji, da imperij še vedno obstaja in da ga je treba rešiti. Ruski imperij je dedič cesarskega in boljševističnega imperija, ki pa lahko obstaja samo z Ukrajino vred.

Putin Ukrajini zameri, ker so ob razpadu Sovjetske zveze decembra 1991 izvedli referendum, kjer so z več kot 90 odstotki glasovali za neodvisnost. Za samostojnost je glasovalo tudi več kot 80 odstotkov prebivalcev Donbasa. Podobno je bilo tudi na Krimu, kjer je za samostojnost glasovalo 54 odstotkov ljudi, čeprav tam živijo pretežno Rusi.

S tem Ukrajina že zadnjih 33 let daje jasno vedeti, da noče živeti v objemu z Moskvo. Zato se je ta agresivna drža do vlad v Kijevu, vsaj tistih, ki niso bile naklonjene Rusiji, stopnjevala in dosegla vrhunec najprej leta 2014 in kasneje še 2022.

To je v bistvu zgodba o razpadu Sovjetske zveze, ki se ni končala leta 1991, ampak zelo dramatično s to brutalno vojno. Gre za vrhunec razpada Sovjetske zveze in oddaljevanja Ukrajine od imperija.  

Gavril Grigorov/AFP/Getty Images/Bloomberg

 

Ki pa, kot kažejo poročila s fronte, ne gre prav po načrtih branilcev …

Položaj na fronti ni najbolj ugoden. Rusija je vendarle močnejša, ima več vojske in orožja. Ampak kar so Ukrajinci dosegli v tistih prvih dneh vojne, je podvig brez primere. Putin je računal, da bo vojno končal v treh dneh. V intervjuju z ameriškim novinarjem Tuckerjem Carlsonom je rekel, da se je v začetku vojne iz Kijeva umaknil v znak dobre volje. To je bila laž, umaknil se je, ker se je moral. To je bil poraz.

Ker gre Ukrajini na fronti slabo, ji bo treba pomagati. Veste, v tej vojni so se dogajali taki pokoli, masakri, na meji genocida. Če se Rusija ustavi, je konec vojne, če se ustavi Ukrajina, pa je konec Ukrajine.

Toda stvari ne potekajo niti po načrtih Rusije, saj do kapitulacije in ustoličenja marionetne vlade v Kijevu ni prišlo. Ker se to ni zgodilo in se verjetno tudi ne bo, je zdaj kalkulacija Rusije, da nekako na pogajanjih doseže zamrznitev konflikta. S tem Moskva res ne bi dosegla padca Ukrajine, a bi ji v veliki meri onemogočila pot v Evropsko unijo in zvezo Nato.

Kaj pa Putinove izjave v omenjenem intervjuju s Carlsonom, češ da Rusija ne namerava ogroziti Poljske in sosednjih baltskih držav?

Vedeti je treba, da je Putin žal notorični lažnivec. V intervjuju kar mrgoli netočnosti. Čeprav je to še najmanj pomembno, ampak omenja denimo, da se je oče Volodimirja Zelenskega boril v drugi svetovni vojni. To pomeni, da sploh ni prebral njegove biografije, ker bi potem vedel, da je bil ta rojen leta 1947. Gre v bistvu za manipulacijo z dejstvi, a ker Carlson nima pojma o Rusiji, je ta lahko zelo uspešna.

Kar se tiče Poljske, ne želim ničesar napovedovati, a podobno je govoril tik pred napadom na Ukrajino. Vztrajno je ponavljal, da je ne bo napadel.

Veste, kolikokrat je v intervjuju omenil Poljsko? Več kot 30-krat. Če bi bil v Varšavi, bi me to zelo skrbelo.

Pa še nekaj je v zvezi s tem pogovorom, kar je pomembno omeniti. Putin je govoril v ruščini, Carlsonu pa so simultano prevajali kremeljski prevajalci. Zato je prišlo do nekaterih ključnih razlik. Ko Putin denimo govori o Poljski in Latviji, so Carlsonu prevedli v Poljsko in Litvo. Zato vseskozi opozarjam, da je Putina treba brati med vrsticami.

Bloomberg

 

Zakaj imajo potem Putinove razlage takšen odmev na Zahodu? Zanimivo je, da njegovim popačenim razlagam verjame presenetljivo veliko ljudi, tudi v Sloveniji.

Težava nastane, če ljudje ne poznajo zgodovinskega ozadja in ruske zunanje politike. Potem je njegove govore skoraj nemogoče ustrezno tolmačiti. Zdi se mi, da ga dejansko razumejo samo tisti, ki so tam živeli ali pa so Rusijo in Putina študirali. Se pravi zgodovinarji ali novinarji, ki so tam kdaj živeli in poročali. Za tiste, ki to spremljajo bolj površinsko, pa njegove navedbe zvenijo verodostojno.

Je Ukrajina Putinov končni osvajalski cilj, če, kot menite, je njegov načrt obnova ruskega imperija?

Kot rečeno, ne želim napovedovati, ampak si pa upam trditi, da če bi Ukrajino porazil, bi nadaljeval svoj osvajalski pohod.

Nemški obrambni minister je sicer dejal, da se Rusija v naslednjih petih letih pripravlja na napad na eno od članic Nata, vendar je treba biti tudi na drugi strani pri takšnih izjavah previden. Povedal bo sicer čas, vsekakor pa je možno, da v nekem trenutku brezupa naredi tudi kakšno neumnost.

Če se preseliva v Rusijo, bodo tam čez nekaj tednov volitve. Putin se poteguje za svoj peti mandat, ki ga bo zelo verjetno tudi dobil. Kaj sploh lahko pričakujemo od teh volitev?

Čez mesec dni bo v Rusiji sicer res nekaj, čemur se reče volitve. V bistvu je samo potrjevanje Putinovega novega mandata, ker so stvari bolj ali manj dogovorjene. Opozicija ne sme na volitve, kot protikandidati pa so dopuščeni trije, ki so iz njegovega tabora. Zato kakšnih velikih skrbi v Kremlju zaradi teh volitev ni. Lahko pa se do takrat zvrsti še kakšen podoben pogovor, kot je bil ta s Carlsonom.

Ampak v nasprotju s tem, ki je bil namenjen tuji javnosti, bodo ti verjetno usmerjeni v domače občinstvo. Namen bo prepričevanje ljudi, da je Putin edina izbira, edini voditelj, ki lahko Rusijo pelje naprej. Zato okoli teh volitev ne pričakujem nekega burnega političnega dogajanja, saj so stvari bolj ali manj jasne.

Pa klavrne gospodarske razmere v državi z visoko inflacijo, ki nažira prihodke Rusov, ne bodo imele vpliva na izid? Ne nazadnje je Rusija v vojni utrpela tudi velike žrtve, trupla padlih vojakov se vračajo domov v vse večjem številu, gospodarstvo je prešlo na izdelavo orožja za fronto, tukaj so še sankcije, pomanjkanje tujega kapitala ... Kako vse to vpliva na notranje razmere v državi in zakaj ni širšega upora?

Ravnokar sem prebral zanimivo stvar, da je v zadnjem letu iz šol odšlo 200 tisoč učiteljev, kar je 15 odstotkov vseh. To je ogromna številka, učiteljski poklic zapuščajo in odhajajo v tujino ali pa si poiščejo druge službe. Razlog pa je indoktrinacija kot v času Sovjetske zveze.

Gre za širjenje državne propagande, otroci morajo nositi uniforme kot v času Stalina in ponavljati nekakšna gesla. Gre za neke vrste novo pionirsko organizacijo, ki od otrok zahteva prisego in pisanje pisem podpore, ki jih pošiljajo na fronto.  

Družba in ljudje se upirajo, kar dejansko to odhajanje učiteljev tudi je  protest. Poleg tega protestirajo tudi žene, dekleta, sestre in mame mobilizirancev, ki zahtevajo, da se fantje vrnejo domov.

Rastejo tudi cene osnovnih dobrin široke potrošnje, saj se je ruska ekonomija v veliki meri militarizirala. Ker se pretežno vlaga v vojaško industrijo, se bistveno manj v civilno industrijo in infrastrukturo, ki pešata. Tudi to vpliva na razpoloženje, poleg tega pa je začelo primanjkovati precej stvari. Decembra je denimo prišlo do pomanjkanja jajc, njihova cena se je podvojila, pred nakupovalnimi centri pa so se vile vrste kot v sovjetskih časih.

Se pa tu, kot ste omenili, pojavlja vprašanje, zakaj ni nekega bolj množičnega protesta. Gre namreč za diktaturo in vse diktature gradijo na strahu. Ljudi je strah. Vedeti morate, da če v Rusiji javno spregovoriš o vojni, te lahko obsodijo zaradi diskreditacije armade in širjenja dezinformacij, za kar je predpisanih nekaj let zapora.

Umrl je Aleksej Navalni [pogovor je bil opravljen 16. februarja]. Novica me je pretresla. Navalni ni več živ, ampak mrtev dokaz tega, kako režim obračunava z nasprotniki. Zlasti s tistimi, za katere presodi, da mu postajajo nevarni.

Velikokrat pravim, da imajo nasprotniki Putina samo tri možnosti. Ali gredo v tujino, v zapor ali pa na pokopališče. Ravno to kaže smrt Navalnega in zaradi česar me resno skrbi še za dve opozicijski figuri, ki ju poznam in sta prav tako v zaporu. Gre za Vladimirja Kara-Murzo in Ilijo Jašina. Ob novici smrti Navalnega sem se takoj vprašal, kaj bo z njima.

Vedeti je treba, da so za Navalnim hodili milijoni, in to zlasti mladi. Ampak ljudi se preganja, kaznuje in zapira. To je seveda način, s katerim diktatura vzdržuje oblast in red. Ljudi je preprosto strah, saj človeško življenje v diktaturah ne šteje prav nič.

Siol.net/Ana Kovač

Pa vendar, Navalni je bil že tako ali tako v zaporu, zakaj ga je bilo treba še ubiti?

Navalnega sem poznal, srečala sva se in prav njegova smrt priča o tem, kako deluje sistem. To je Stalinova logika. Rekel je 'ni človeka, ni problema' in pobil milijone.

Navalni je postal resna težava za režim, ker je imel ogromno somišljenikov. Ljudi, ki so z njim javno protestirali, je bilo na tisoče, tistih, ki so ga podpiral na družbenih omrežjih, pa na milijone. Imel je izdelano taktiko, kako mobilizirati ljudi na volitvah, kjer volijo kandidate, ki niso Putinove marionete. Ta njegova taktika se je obrestovala.

Pa še nekaj je. Veliko je govoril in tudi razkrival korupcijske posle Putinovih sodelavcev, ki dosegajo večmilijardne zneske. Se pravi, režimu je postajal vse bolj nevaren. Zato so ga najprej poskušali zastrupiti z novičokom, pa se je, ker je bil izjemno pogumen človek, po zdravljenju vrnil v Rusijo.

To je bila sicer izjemno pogumna poteza, ker se je najtežje za svobodo boriti v Rusiji. Toda vsi so vedeli, kaj ga po vrnitvi čaka. Kot rečeno, vrnitev v Rusijo je bila pogumna, vendar samomorilska poteza.

Torej je Putin tako pred volitvami steriliziral politični prostor?

Tako je, očistil ga je. Med kandidati, ki so se prijavili na volitve, so dovoljeni samo tisti, ki kimajo in poleg Putina so samo še trije takšni.

Poleg tega tudi neodvisnih medijev ni več. Najboljši novinarji so pobiti ali pa so zbežali v tujino. Takšen je primer umorjene Ane Politkovske. V Rusiji ni niti enega neodvisnega medija, saj je to smrtno nevarno početje.

Podobno kot pod Slobodanom Miloševićem v Srbiji tudi v Rusiji večina ljudi v provincah informacije o dogajanju dobi prek televizijskih kanalov. Ti pa so vsi po vrsti pod popolnim nadzorom Kremlja, ki ljudem pošilja točno določene informacije. Gre za preproste ljudi, ki niso bili v tujini, ki nimajo dostopa do spleta in ne znajo angleško, zato je to zanje edini vir informacij.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar