Predlog: Kako bi slovenska vlada zakonsko uredila trg kriptosredstev?

V tem tednu, ko rast najvrednejše kriptovalute bitcoin znova polni naslovnice medijev, je finančno ministrstvo v javno razpravo poslalo predlog zakona o izvajanju evropske uredbe o trgih kriptosredstev.

V slovensko zakonodajo namreč prenašajo evropsko uredbo, znano po kratici MiCA (Markets in Crypto-Assets – MiCA), ki jo je lani maja sprejel evropski parlament. Kdo bo bdel nad dovoljenji in nadziral ponudnike kriptostoritev ter kakšne globe grozijo kršiteljem?

V uredbi ministrstvo navaja izraz kriptosredstva. Po razlagi Banke Slovenije je te mogoče opredeliti kot digitalno predstavitev vrednosti ali pravic, ki se lahko elektronsko prenesejo in shranijo z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije. Poleg izraza kriptosredstva se za isti pojav uporabljajo tudi izrazi kriptoimetja, virtualne valute, kriptovalute in digitalne valute. 

Evropska unija je lani kot ena prvih na svetu sprejela pravila glede zakonske ureditve področja kriptovalut. Z uredbo MiCA želijo predvsem zaščititi vlagatelje, saj od ponudnikov storitev kriptosredstev zahtevajo, da zaščitijo digitalne denarnice strank, po drugi strani pa naj bi podjetjem omogočila delovanje na celotnem kriptotrgu EU z licenco, podeljeno v eni državi.

Hkrati naj bi uvedba MiCA privedla do večjega nadzora trgovanja s kriptosredstvi. EU pravi, da bo to kriminalcem otežilo uporabo kriptovalut za nezakonite dejavnosti, kot je pranje denarja. MiCA bo v veljavo stopila julija 2024, potem ko jih bodo v nacionalni pravni red prenesle države članice EU.

Kot smo že opozorili, ostaja nekaj področij, ki se jih uredba ne dotika. To so decentralizirane finance (DeFi), nezamenljivi žetoni (NFT), iz svojega okvira pa izvzema tudi digitalne valute centralnih bank (CBDC).

Kdo bo nad ponudniki kriptostoritev bdel pri nas?

Predlog zakona o ureditvi trga kriptosredstev so pripravili tudi pri nas. Komentarje predloga je mogoče podati do 7. marca. Predlog zakona med drugim določa pristojna organa za izdajanje in odvzem dovoljenj ter nadzor:

‒ ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi
‒ izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva
‒ izdajateljev e-denarnih žetonov (gre za stabilne kriptokovance, vrednost katerih je vezana na fiat valuto)
‒ izdajateljev žetonov, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni

Za izdajo in odvzem dovoljenj bo skrbela Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki bo med drugim pristojna za potrditev bele knjige (whitepaper) in prejem uradnega obvestila kreditne institucije, ki želi javno ponuditi in uvrstiti v trgovanje žeton, vezan na kripto sredstva. V beli knjigi mora izdajatelj kriptosredstev natančno obrazložiti namen izdaje in druge informacije.

Banka Slovenije pa bo pristojna za prejem uradnega obvestila institucij za izdajo elektronskega denarja, ki nameravajo opravljati skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni. Prejemala pa bo tudi obvestila o beli knjigi oseb, ki dajejo v javno ponudbo ali zaprosijo za uvrstitev v trgovanje e-denarnih žetonov.

Oba pristojna organa smo prosili za odgovore, kaj predlog zakona prinaša slovenskim vlagateljem in kaj zahteva od ponudnikov, a so iz obeh institucij sporočili, da naj se z vprašanji o vsebini predloga zakona obrnemo na ministrstvo za finance, ki je predlagatelj zakona o izvajanju uredbe EU.

Kaj s predlogom zakona želijo doseči, smo spraševali tudi finančno ministrstvo. Tam so poudarili, da se bo začela uporabljati od 30. decembra 2024, razen določil glede izdajanja žetonov vezanih na sredstva in e-denarnih žetonov, ki se bodo začela uporabljati že od 30. junija 2024. 

Peter Curk, Iconomi: 'Na Nizozemskem aprila začnejo sprejemati prijave'

"Na Nizozemskem, kjer imamo tudi sedež podjetja, je njihov regulator AFM, ki je primerljiv slovenskemu ATVP, že 15. februarja objavil datum, s katerim začne sprejemati prijave za pridobitev licence. Objavili so tudi vse povezane obrazce ter navodila," za primerjavo pove Peter Curk, glavni izvršni direktor podjetja Iconomi, ki omogoča vlaganje v kriptovalute pri nas. Z 22. aprilom se ponudniki na Nizozemskem lahko prijavijo in zahtevajo licenco po tej uredbi.

Po besedah Curka je nizozemski regulator za ponudnike pripravil predavanja, na katerih bodo predstavili, kaj pričakujejo od ponudnikov in kje bo poudarek v postopku pridobivanja dovoljenja. "V prvi skupini, ki bo na neki način pilotna, se je prijavilo okoli 40 ponudnikov," pravi Curk. 

Po njegovem mnenju bo sicer za lokalne regulatorje največji izziv, kje dobiti primeren kader, ki bo razumel tehnologijo veriženja blokov. "Največjo nevarnost pa vidimo v tem, da bodo regulatorji principe iz tradicionalne industrije preprosto prenesli na kriptotrg in ne bodo izkoristili prednosti tehnologije veriženja blokov. Tu na primer ni potreben posrednik, kot je Klirinško depotna družba (KDD), ki skrbi za hrambo vrednostnih papirjev," ocenjuje Curk.

Kazni tudi do 15 milijonov evrov

Globe, ki so predvidene v primeru blažjih kršitev, segajo med 1.250 in pol milijona evrov, višina pa je odvisna od tega, kako velika je pravna oseba, ki je kršila zakon. Za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo globa ob kršitvi ene izmed 44 zahtev sega med 10 in 500 tisoč evrov.

To so nekatere od naštetih kršitev, za katere se lahko kaznujejo pravne osebe do višine pol milijona evrov:

‒ če ne daje v javno ponudbo ali ne uvršča v trgovanje kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni
‒ če ne pripravi in objavi bele knjige o kriptosredstvu
‒ če ne pripravi tržnih sporočil v zvezi s kriptosredstvom
‒ če ne omogoča pravice do odstopa od pogodbe
‒ če ne poroča o žetonih, vezanih na kriptosredstva
‒ če ne obvesti pristojnega organa o nameravani spremembi svojega poslovnega modela
‒ če ravna v nasprotju z najboljšimi interesi imetnikov žetonov, vezanih na kriptosredstva

Kadar je narava prekrška iz prvega odstavka prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini:

‒ med enim in 15 milijonov evrov oziroma do 15 odstotkov skupnega letnega prometa te pravne osebe v predhodnem poslovnem letu
‒ do dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke
‒ z globo do višine pet milijonov evrov pa se kaznuje odgovorna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost

Davčna ureditev kriptopanoge šele 2026?

Evropski ministri so se lani maja dogovorili tudi o strožjih pravilih glede preprečevanja uporabe kriptovalut pri davčnih goljufijah. Pravila naj bi odpravila vrzeli, ki jih vlagatelji izkoriščajo, da se izognejo obdavčitvi prihodkov s kriptotrga. "To zmanjšuje tveganje, da bi se kriptosredstva uporabljala kot varno zatočišče za izogibanje davkom, in davčne goljufije," je takrat poudarila švedska finančna ministrica Elisabeth Svantesson.

Davčni organi v EU trenutno nimajo informacij, ki jih potrebujejo za spremljanje prihodkov od kriptosredstev, s katerimi se trguje prek meja. Zaradi tega so države članice po mnenju Evropske komisije prikrajšane za pomembne davčne prihodke.

Pravila bodo prisilila vse ponudnike kriptosredstev s sedežem v EU ne glede na njihovo velikost, da poročajo o transakcijah strank. V EU bo potekala tudi samodejna izmenjava davčnih podatkov 'najbogatejših posameznikov', da bi preprečili poskuse skrivanja premoženja. Direktiva bo predvidoma začela veljati 1. januarja 2026, potem ko bo svoje stališče zavzel tudi evropski parlament.

ECB: 'Bitcoin ni primeren kot naložba'

Tako o najvrednejši kriptovaluti bitcoin menita Ulrich Bindseil in Jürgen Schaaf, strokovnjaka Evropske centralne banke (ECB). "Danes so transakcije z bitcoini še vedno neprijetne, počasne in drage. Z izjemo temnega dela spleta, ki se uporablja za kriminalne dejavnosti, se skorajda ne uporablja kot plačilno sredstvo," sta zapisala v blogu na strani ECB.

Prav tako bitcoin po njunem mnenju še vedno ni primeren kot naložba. "Ne ustvarja nobenega denarnega toka (v nasprotju z nepremičninami) ali dividend (delnice), ni ga mogoče uporabiti produktivno (blago) in ne ponuja nobene družbene koristi (zlat nakit) ali subjektivne ocene na podlagi izjemnih sposobnosti (umetniška dela)," sta kritična.

Kljub temu vrednost bitcoina trenutno znova strmo narašča. Kriptovaluta bitcoin je v zadnjih 24 urah pridobila približno pet odstotkov vrednosti in je presegla mejo 60 tisoč dolarjev.

 

 

Dopolnjeno z odzivom ministrstva.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar