Vrh Brics: Kaj v Braziliji proti Trumpu naklepajo Hamenej, Putin in Xi?

"Zanimivo bo opazovati, kako se bodo na to odzvale države skupine Brics," se je konec aprila, ko sta Iran in ZDA s privolitvijo predsednika Donalda Trumpa in ajatole Alija Hameneja začela prelomna pogajanja o usodi iranskega jedrskega programa, za Bloomberg Adria spraševal predavatelj geopolitike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Anastas Vangeli. Ni jasno, kako bodo na spremenjeno mednarodno vlogo ZDA, ki jo Trump podpira s trgovinsko vojno, odreagirale druge države, a zagotovo ne bodo stale križem rok, je še ocenil poznavalec.

Odgovore na zgornja vprašanja bi lahko svet dobil v prihodnjih dneh, ko se bo v brazilskem Riu de Janeiru v nedeljo začel dvodnevni 17. vrh razširjene skupine Brics+. Gostiteljici Braziliji se bo namreč pridružilo deset držav članic: Južna Afrika, Savdska Arabija, Kitajska, Egipt, Združeni arabski emirati, Etiopija, Indonezija, Indija, Iran in Rusija.

Na zasedanju samooklicane večpolarne alternative enostranski ureditvi sveta po meri ZDA, ki se rada razglaša za glasnika zadreg in zamer – do Zahoda – držav globalnega juga, bosta izstopali dve temi, glede katerih bodo politično, družbeno in ekonomsko različne države poskušale najti skupni jezik. Prva je geopolitična, druga pa okoljska; zimzeleni dedolarizacija trgovine in skupna valuta pa bosta zaradi učinka Trumpa tokrat v ozadju, menijo sogovorniki.

Iranski slon v brazilski džungli

Ko smo se aprila pogovarjali z Vangelijem, je bil kombiniran ameriško-izraelski napad na Iran med diplomatskimi prizadevanji malo verjeten scenarij. Le nekaj mesecev zatem je vojna z Iranom ponastavila svetovni red in bo kot takšna narekovala tudi dogajanje srečanja Brics, saj je napadena država ena od najnovejših članic sestankujoče grupacije. Čeprav s strani uradnikov Trumpove administracije previdno uokvirjeno kot kirurški napad na jedrske instalacije, bombardiranje v očeh Bricsa brez dvoma sledi ustaljenemu scenariju samovoljne uporabe vojaške sile držav zahodnega bloka proti šibkejšim in manj razvitim.

Geopolitičnemu kontekstu napada na Iran brez ustrezne pravne utemeljitve se bodo države na vrhu težko izognile. Še toliko bolj, ker se neformalna voditeljica Kitajska tako na političnem kot tudi ekonomskem parketu v nasprotju z ameriškim unilateralizmom praviloma sklicuje na spoštovanje mednarodnega prava in trgovinskih pravil.

Gre za velikega slona v sobi, je za Bloomberg Adria ocenil politolog Alexander Purton iz možganskega trusta Prague Geopolitical Collective. "Zahodni unilateralizem je ena glavnih zamer bloka Brics, napadi na Iran pa bodo v plenarnih razpravah težko prezrti. Brazilija je že bila deležna kritik Argentine in Paragvaja zaradi odkrite podpore napadenemu Iranu," napoveduje poznavalec.

Veleposlanica Irana v Sloveniji Marzieh Afham je na včerajšnjem srečanju z novinarji izpostavila, da je izraelske napade obsodilo več mednarodnih multilateralnih organizacij, med drugim Gibanje neuvrščenih – čigar članica je bila v času Jugoslavije tudi Slovenija – in njegova sodobnica skupina Brics. "Mora se slišati glas držav v razvoju," je o nedeljskem srečanju in njegovi osrednji temi povedala diplomatka.

Okoljske skrbi gostiteljice

Drugi poudarek je razvojno-ekonomski, saj je vezan na okoljsko problematiko. To je posledica razmer, ki določajo razvojno pot gostiteljice, Brazilije. Latinskoameriška velikanka je namreč ena od držav, ki v svetovnem merilu nosijo največjo težo posledic spreminjajočega se podnebja.

Podatki Svetovne banke kažejo, da država na račun ekstremnih klimatskih dogodkov letno utrpi do 2,6 milijarde dolarjev ekonomske škode. Do preloma stoletja bo Brazilija brez ustreznih ukrepov na ta račun izgubila kar 2,79 odstotka BDP. Gre za podatek, ki je zapisan na spletni strani letošnje 30. podnebne konference Združenih narodov COP30.

"Prvi letošnji vrhunski dogodek v Braziliji je vrh Brics, drugi pa COP30, ki bo novembra v severnem mestu Belem," prioriteto okoljevarstvene problematike v okviru letošnjega vrha Brics pojasnjuje politolog. Ker Brazilija gosti oba pomembna mednarodna dogodka, je vloga Brazilije pri oblikovanju agende obeh konferenc ključna, dodaja.

 

Brazilija: Državam v razvoju finančna pomoč Zahoda

Brazilska veleposlanica v Sloveniji Maria Izabel Vieira je za naš medij dejala, da geopolitika spreminja naravo boja proti klimatskim spremembam. Ta je z vidika modela ekonomskega razvoja držav globalnega juga, ki naj bi bil v nasprotju z Zahodom bolj uglašen z bojem proti klimatskim spremembam, še ena točka antagonizma med članicami Bricsa in Zahodom. "Velesile dvomijo o vzdržnem gospodarskem razvoju, zato je pritisk, da vodilne vloge prevzamejo države globalnega juga, kakršna je Brazilija, toliko večji," je ocenila.

To pa je seveda povezano s stroški, ki so kamen spotike globalnega podnebnega boja, saj države v razvoju nosijo levji delež posledic stoletij razvoja Zahoda, utemeljenega na brezbrižni uporabi fosilnih goriv in izkoriščanju naravnih virov. "Zavzemamo se za multilateralno reševanje vprašanja klimatskih sprememb, kar pomeni, da moramo finančno pomagati državam v razvoju," je izjava, ki razkriva marsikaj tako o stališču držav Bricsa kot številnih drugih podobno mislečih, ki se jeseni odpravljajo v brazilski pragozd.

Toda Purton opozarja, da retorika o podnebnih spremembah bledi ob zanimanjih za nafto in plin v Braziliji, ZAE, Rusiji in Savdski Arabiji. "Naštete države so imele koristi od nedavnega porasta cen energentov, ki pa so sicer škodljive za brazilske podnebne cilje," pravi.

 

Trumpov stimulans

Na novo porajajoča geopolitična razmerja so gradnik skupine, ki preveva tako podnebni boj kot tudi ekonomsko oziroma finančno povezovanje alternativnega bloka. V času Trumpove trgovinske vojne sta teža in vloga alternativnih multipolarnih politično-ekonomskih povezav, kakršna je Brics, toliko večja, pravi Vangeli. Dodaja, da Trump ne deluje le kot katalizator krepitve povezav na globalnem jugu, ampak učinkuje tudi na "tesnejše povezovanje razvitih držav, kot sta Kanada in EU, ali zbliževanje Japonske in Koreje s Kitajsko".

"Trumpova zunanja in trgovinska politika bo preoblikovala dosedanja razmerja in pravila mednarodnega poslovanja, tako da se bodo prilagodila na spremembe v relativni moči glavnih akterjev na področju gospodarstva, tehnologije, varnosti in politike," pa meni ekonomist s Fakultete za družbene vede Anže Burger. Zato, pravi, pričakuje pozitiven vpliv na večje povezovanje držav Brics, a dodaja, da to na dolgi rok vseeno "ne bo vodilo v večjo integracijo".

"Brics je nosilec ideje multipolarnega sveta, več centrov moči, tudi več plačilnih sistemov in rezervnih svetovnih valut poleg dominatnega dolarja, na katerem temelji ameriška globalna dominantnost, torej tudi evro, juan in turška lira," je o ekonomskem oziroma trgovinskem vidiku skupine povedal ekonomist in predavatelj z Ekonomske fakultete Bogomir Kovač. "Končni cilj (je) dedolarizacija svetovne trgovine," pa je o dodatnem geoekonomskem cilju Bricsa izjavil Marko Hočevar, politolog in predavatelj s Fakultete za družbene vede. Umik dolarja s prestola svetovne valute "zagotovo ostaja ena izmed prioritet", ocenjuje.

 

Burger: Uvedba valute brics je iluzija

Ideja skupne valute brics ima dvojni namen – na eni strani bi se z njo okrepila medsebojna trgovina in skupinski duh članic, po drugi bi se s tem izolirale pred uporabo v mednarodni trgovini prevladujočega dolarja kot sredstva sankcioniranja. Prav slednje je namreč lekcija, ki jo je v zadnjih treh letih ukrajinske vojne in zahodnih sankcij na čelu z ZDA dodobra osvojila še ena sočlanica – Rusija.  

Število bilateralnih ekonomskih sporazumov med državami, ki krepijo trgovino v njihovih nacionalnih valutah, se povečuje. Ukrajinska vojna in sankcije so članice spodbudile k vzpostavljanju alternativne oblike mednarodnega finančnega sporočilnega sistema SWIFT, kot so kitajski sistem čezmejnih medbančnih plačil na podlagi juana, ruski sistem SPFS in brazilski Pix.

Toda Burger ocenjuje, da so članice preveč raznolike, da bi jim uspelo z vidika ekonomske integracije, ki bi omogočila uvedbo skupne valute, veslati v eno smer. Med razloge uvršča "svojevrstne ekonomske izzive, nekompatibilne politične in ekonomske sisteme, vse od demokracije in tržnega sistema do avtokracij in državnega kapitalizma, ne nazadnje pa so (članice) tudi kulturno zelo različne".

Da bo skupna valuta ob geopolitičnih, podnebnih, razvojnih in infrastrukturnih izzivih najbrž obrobna tema letošnjega vrha, meni tudi Purton. Dedolarizacija je najpomembnejša zaveza bloka, toda Brazilija je napovedala, da skupne valute ne bo razvijala, ker bi s tem izzvala gorje Trumpa, ki je vsakršnemu poskusu zamenjave dolarja zapretil z uvedbo 100-odstotnih carin. "Zato se bo raje osredotočila na lokalne valute in alternativne plačilne tehnologije, kot je SML (Sistema de Pagamentos em Moeda Local)", izpostavlja pomen plačilnega sistema med Brazilijo, Argentino, Urugvajem in Paragvajem, ki omogoča poravnavo plačil v lokalnih valutah mimo dolarja.

"Uvedba lastne valute je samo še iluzija," je do alternativnega ekonomskega stebra skeptičen Burger. Članice namreč po nobenem od kriterijev ne tvorijo optimalnega valutnega območja, pravi, in izpostavi stopnjo inflacije v posameznih državah. "V jedrni peterici je inflacija v razponu od - 0,1 odstotka na Kitajskem do 9,9 odstotka v Rusiji, kar samo po sebi pomeni, da ta ne more uvesti skupne valute ali začeti uporabljati valute ene od njih," sklene ekonomist.

- S pomočjo Mihaela Šmirmaula.