Tesla z drznim pristopom stopnjuje borbo robotiziranih taksijev

Tesla je konec junija prvič ponudila vožnje z avtonomnimi robotiziranimi taksiji. Prve vožnje so bile omejene le na del mesta Austin, v vsakem vozilu pa je sedel zaposleni, ki je nadzoroval delovanje. Skupino prvih uporabnikov so izbrali, šlo je za vplivneže ter vlagatelje. Uvedba storitve je tekla precej gladko, a brez težav ni šlo. Če je merilo uspeha brez nesreče, je bil cilj dosežen, so se pošalili v Wiredu.

Lansiranje Teslinih robotaksijev stopnjuje tekmo, kdo bo na trgu prvi ponudil avtonomna vozila. Gre za zahtevno tekmo, od katere so številni že odstopili, obupali, nekateri drugi pa napovedovali ambiciozne cilje.

Kdo se poteguje na tekmi robotaksijev, kdo je najdlje z razvojem, zakaj jih sploh potrebujemo in kdaj bi jih lahko videli na naših cestah?

Bloomberg

V igri milijarde

Tesla je na ceste prve robotizirane taksije poslala vsaj pet let pozneje. Zamude v panogi avtonomnih vozil so nekaj povsem normalnega, več gigantov pa je med razvojem že obupalo. Leta 2018 je Uberjevo avtonomno vozilo povozilo pešca. Uber je nato leta 2020 oddelek prodal družbi Aurora. Apple je po več kot 10 letih in več kot 10 milijardah dolarjev naložb nad projektom samovozečega vozila obupal. Lanskega februarja so projekt ukinili, da bi se posvetili umetni inteligenci.

Avtomobilski velikan General Motors (GM) je zadnji, ki je izstopil iz tekme samovozečih taksijev. Decembra so sporočili, da bodo v družbi Cruise prenehali razvijati; da ne bodo financirali razvoja samovozečih taksijev zaradi časa in sredstev, ki so še potrebni, da bi ga razvili v dobičkonosen posel. Ob tem so navedli še vse večjo konkurenco, je poročal Reuters. Od leta 2016 je GM v družbo Cruise investiral več kot 10 milijard dolarjev.

Vojna kamer proti lidarju

Poudariti je treba, da nihče še ni dosegel najvišje pete stopnje avtonomne vožnje. Ta pomeni, da lahko avtonomni avtomobil sam vozi v vseh razmerah brez človeške pomoči. Najdlje je trenutno priplezal Waymo, hčerinska družba Googlovega Alphabeta, katere robotizirani taksiji dosegajo četrto stopnjo avtonomije. Mercedes-Benz na Kitajskem testira četrto stopnjo avtonomne vožnje. Še več avtomobilskih znamk dela na četrti stopnji avtonomne vožnje, med drugim BMW, Toyota, Hyundai, Volvo, Volkswagen.

Teslin robotaksi je na drugi stopnji avtonomne vožnje, vendar je družba ubrala drugačno filozofijo. Kot osrednji sistem uporablja napredno različico programske opreme za popolno avtonomno vožnjo, z osmimi kamerami, nameščenimi okoli vozila. Ne uporablja radarja ali lidarja, v nasprotju s konkurečnim Waymom, kjer se avtomobili zanašajo na več načinov zaznavanja okolja. Uporablja le kamere in umetno inteligenco, vedenje predvideva glede na podatke milijonov kilometrov, ki so jih med leti zbrali Teslini vozniki.

Waymo

Tesla se igra z zaupanjem javnosti

Googlov Waymo se na drugi strani že leta ukvarja z zanesljivi in varnostno preverjeni floti avtomobilov. Waymo je zrasel iz Googlovega programa samovozečih avtomobilov in testira vozila že več kot 10 let. Za razliko do Tesle, ki se zanaša le na kamere, Waymo uporablja še lidar, radar in zemljevide visoke ločljivosti. Da bi zagnali storitev, je potrebno temeljito mapiranje območja in treniranje. Tesla lahko na drugi strani floto vozil lansira povsod, kjer so Teslini vozniki že vozili.

Teslina strategija hitrega širjenja bi lahko upočasnila njen napredek in napredek celotne industrije avtonomnih vozil, če bi spodkopala zaupanje javnosti, so za Reuters povedali nekateri analitiki. Družba se je v preteklosti soočila s pravnimi in regulativnimi težavami zaradi svojega sistema za pomoč vozniku s popolno avtonomijo (FSD), ki ni popolnoma avtonomen.

Objavljeni videoposnetki Teslinih robotaksijev pa so že razkrili več težav. Vse od prekoračitev dovoljene hitrosti do vožnje po napačnem voznem pasu, nenadnega zaviranja, težav s stikalom za zaustavitev ter posredovanja pomočnika na sovoznikovem sedežu zaradi težav s parkiranjem, kot je poročal Business Insider. Nacionalna uprava za varnost cestnega prometa (NHTSA) v ZDA je od Tesle že zahtevala informacije.

Strokovnjaki dvomijo, da bo pristop zgolj s kamerami dolgoročno zadostoval. Pa tudi Waymovi avtomobili občasno razburjajo udeležence v prometu. Musk že leta trdi, da bo Tesla kmalu začela upravljati lastno avtonomno storitev prevoza in vsako teslo, novo ali rabljeno, spremenila v robotizirani taksi, ki bo lastnikom služil denar. To bo veliko težje od testiranja v Austinu, je za Reuters povedal Bryant Walker Smith, profesor prava na Univerzi v Južni Karolini, ki se ukvarja z regulacijo avtonomne vožnje. "To je tako, kot če bi naznanili, da se odpravljate na Mars, in nato odšli v Cleveland," je dejal Smith.

Bloomberg

Koliko stane vožnja z robotaksijem?

Cena Tesline storitve je postavljena pri 4,2 dolarja - in da ne bo pomote, gre za promocijsko ceno in obsedenost Elona Muska s številko 420. Cena vožnje z Waymovim robotaksijem je odvisna od povpraševanja. V ameriških mestih je bila višja od vožnje z Lyftom ali Uberjem. Z Waymom je v povprečju stala dobrih 20 dolarjev, s konkurenčno platformo z voznikom Lyft približno 15 in z Uberjem slabih 16 dolarjev. Uporabniki so v anketah večkrat poudarili, da so pripravljeni za vožnjo z Waymom odšteti več. Četrtina jih je navedla, da jim je bolj všeč Waymo, saj ni plačila napitnine - raziskava pri cenah ni upoštevala napitnin.

Cene ponudnikov pa so se na koncu leta 2024 zbližale. Študija, ki jo je lani ob koncu leta na tisoč potovanjih izvedla Evercore ISI, ki jih ponujajo Waymo, Uber in Lyft, je pokazala, da je Waymova cena do četrtega četrtletja 2024 dosegla pariteto z obstoječimi platformami za skupno rabo prevoza, je še poročal Business Insider. Sredi leta je bil Waymo še dražji, stal je okoli 24 dolarjev na vožnjo, do konca leta pa se je cena znižala za desetino na približno 22 dolarjev.

Je Waymo podcenjen?

Lansiranje Teslinih robotaksijev je poskrbelo za veselje na borzi, nekateri analitiki pa ocenjujejo, da je Waymo pravzaprav podcenjen, je pisal WallStrett Journal. Oktobra je v krogu financiranja zbral 5,6 milijarde dolarjev, kar je podjetje ovrednotilo na več kot 45 milijard dolarjev. Na drugi strani je tržna kapitalizacije Tesle trenutno približno 920 milijard dolarjev; velik del tega vrednotenja so pričakovanja glede avtonomne tehnologije.

Koliko je zares vredna Tesla, je pokazal izračun Bloomberga. Teslina osnovna dejavnost električnih vozil, s katero ustvari 75 odstotkov bruto dobička, vendar s padajočo prodajo, bi lahko bila vredna približno 50 dolarjev na delnico, kar je le 15 odstotkov trenutne cene delnice.

Velik del preostalega se nanaša na pričakovanja glede avtonomne vožnje. RBC Capital pripisuje 59 odstotkov svoje ciljne cene delnice oziroma 181 dolarjev na delnico robotaksijem in nadaljnjih 53 dolarjev monetizaciji te tehnologije. Musk se v času padajoče prodaje še bolj osredotoča na robotaksije. Namensko izdelani Cybercab, ki ga je Tesla predstavila lani, naj bi s proizvodnih linij zapeljal prihodnje leto, če lahko verjamemo obljubam. Kdaj lahko torej pričakujemo avtonomna vozila na evropskih cestah?

Kitajci bi že letos robotizirane taksije ponudili v Evropi

Robotizirane taksije si je na evropskih, kaj šele na slovenskih cestah težko predstavljati. Razlog so predpisi. Številne države imajo različne zakonodaje, izpolniti vsako posebej pa je zelo zahtevno. Med državami se razlikujejo tudi varnostni standardi, prometni predpisi in pravila zavarovanja. Zato je za podjetja bolj zapleteno in dolgotrajno, da jih vse integrirajo. Pomemben dejavnik je infrastruktura. Evropska mesta so starejša in niso bila zgrajena ob upoštevanju sodobnega prometa. Zato so ceste ožje in postavitve zahtevnejše, tako da se bodo avtonomna vozila glede tega težje znašla.

Rimac Grupa

Že letos pa naj bi v Evropi robotizirane taksije ponudilo kitajsko tehnološko podjetje Baidu, ki se ukvarja z robotskimi taksiji Apollo Go, je poročal CNBC. V prihodnjih mesecih namerava Apollo Go odpreti podružnico v Švici in začeti poslovati lokalno in v Turčiji. Enota robotskih taksijev Apollo Go podjetja upravlja avtonomne taksije za javnost, tudi v predmestju Pekinga in drugih mestih na Kitajskem. Cene vožnje so na Kitajskem običajno subvencionirane.

Če se napovedi uresničijo, bo Baidu prehitel hrvaško podjetje Project 3 Mobility (P3M), ki ga podpira Rimac Group. V prvi fazi testiranja sistema avtonomne vožnje so začeli kartirati zagrebške ulice. Zanašali se bodo, tako kot Waymo, na različne senzorje, kamere, radar in lidar. Robotizirani taksi verne, ki so ga predstavili pred letom dni, naj bi na ceste zapeljal leta 2026.

Na hrvaške ceste že letos

Pred meseci je družba VGP na obrobju Zagreba v Lučkom začela graditi tovarno, kjer bodo nastajali robotaksiji Verne.  Razvoj 28.000 kvadratnih metrov velikega proizvodnega obrata poteka v skladu z načrti, so sporočili iz družbe P3M. ''Zaključek gradnje je predviden do konca zadnjega četrtletja 2025. Pričakujemo, da bo obrat začel delovati do konca prvega četrtletja 2026.'' Interno načrtujejo začetek storitve robotiziranih taksijev v zadnjme trimečseju 2025, na zunanje uporabnike pa bi jo lahko razširili do sredine leta 2026.

Uroš Božin

Trenutno imajo sporazume podpisane s skupno 11 mesti iz Hrvaške, Nemčije, Belgije, Združenega kraljestva in Saudove Arabije, še pišejo. ''Pri načrtovanju uvedbe storitve Verne in potencialnih trgov je poudarek na regulativni pripravljenosti in poslovnem potencialu. Ker države v regiji trenutno nimajo jasnega načrta za doseganje regulativne pripravljenosti za storitve avtonomnega potniškega prevoza, bodo uvedba na te trge načrtovana kasneje.''

Po spremembah zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, prevozu potnikov in zavarovanju je hrvaški zakonodjni okvir za avtonomna vozila začel veljati januarja 2025, pojanjujejo. ''Hrvaška ima zdaj celovit zakonodajni okvir, ki je eden vodilnih na svetu – zajema registracijo prototipov, odobritev vozil in servisnih območij ter licenciranje komercialnega potniškega prometa.'' Podoben je zakonodajam v večjih jurisdikcijah, kot sta Nemčija in Francija. Na ravni EU je homologacija popolnoma avtomatiziranih vozil mogoča z dvema novima uredbama EU od konca leta 2022. Dodajajo še, da se bo v prihodnjih letih evropska zakonodajna in politična prizadevanja osredotočila na uskladitev določb o testiranju in uvajanju teh avtomobilov, kar bo omogočilo lažje širjenje storitev avtonomne mobilnosti v državah članicah.

Zakaj robotaksiji?

Nekateri se najbrž sprašujete, zakaj sploh potrebujemo robotaksije. Med najpomembnejšimi razlogi je večja varnost v prometu. Ko bodo zares nared, ne bodo počeli človeških napak, saj se hitreje odzivajo na razmere v prometu. Pomembno bi lahko prispevali k zmanjšanju prometnih zamaškov in zastojev, kar pomeni manj časa za volanom, ob tem odpravljajo tudi potrebo po parkiranju. Med koristmi strokovnjaki navajajo še nizke stroške, dostopnost, nižje izpuste, zmanjšanje odvisnosti od zasebnih vozil ter nove poslovne priložnosti.

Slednje se je že pred več kot petimi leti dotaknil prvi mož Tesle Musk. Leta 2019 je na konferenci ob dnevu avtonomije razkril načrt robotiziranih taksijev. Napovedal je, da bodo lahko vsi lastniki tesel - opremljenih s sistemi tako imenovane avtonomne vožnje - svoje vozilo oddali, ko ga ne bodo uporabljali. Ocenil je, da bi lahko lastniki z oddajo svoje tesle za vožnje robotaksija letno zaslužili 30 tisoč dolarjev (približno 25.600 evrov). Ocenil je še, da bi lahko bilo 'že' v letu 2020 na cestah milijon Teslinih robotiziranih taksijev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar