Zgodbe tedna: Slovenski kralji dividend, rekordi normiranci in kam s 50 tisočaki

Slovenske borzne družbe so v letu 2024 (za poslovno leto 2023) bogatejše nagradile delničarje in izplačale lepe, nekatere tudi rekordne dividende. NLB je dividendo za finančno leto 2023 (izplačano v letu 20 24) podvojila na 11 evrov. Petrol je dividendo zvišal za 20 odstotkov, Krka za skoraj 14 odstotkov, medtem ko se je dividenda Save Re zvišala za slabo desetino. Zavarovalnica Triglav je zaradi naravnih ujm dividendo znižala za 30 odstotkov. Luka Koper pa je dividendo znižala za 20 odstotkov.

Telekom Slovenije in Cinkarna Celje sta po letu premora izplačala višjo dividendo, prvi 6,2 evra in druga 0,9 evra bruto za delnico. Ob družbi sta bili med tistimi, ki leto prej (v 2022) zaradi koriščenja pomoči za blažitev visokih cen električne energije niso smele izplačevati dividend. Če bi družbi dividende izplačali, bi morali državno pomoč vrniti. Telekom je nato v letu 2024 izplačal dividendo za leti 2023 in 2022.

Boljše poslovanje slovenskih borznih družb se je direktno pokazalo tudi v izplačanih dividendah ter davku, ki ga je odmerila Finančna uprava (Furs).

Rekordi na borzi: Kam zdaj s 50 tisočaki za obdobje petih let

Delniški trgi so na rekordnih ravnih, marsikdo se sprašuje, ali zdaj sploh vstopiti na trg in kako oblikovati naložbeni portfelj za petletno obdobje. Kam torej s 50 tisočaki? 

Odločitev, kam z denarjem, je lahko v trenutnem okolju rekordnih rasti na delniških trgih kar težavna. Analitiki opozarjajo na visoka vrednotenja delnic in povečano negotovost zaradi geopolitičnih napetosti. Vlagatelji se sprašujejo, ali je na trgih še prostor za rast. 

Slovenska polletna borzna pravljica: Kaj nas čaka do konca leta?

Indeks Ljubljanske borze SBITOP je zadnji junijski dan končal pri vrednosti 2.276,09 indeksne točke, kar pomeni, da je v pol leta zrasel za skoraj 37 odstotkov. S takšno rastjo je Ljubljanska borza ena najdonosnejših na svetu, pa čeprav je še nekaj sto točk oddaljena od rekordne vrednosti iz jeseni 2007, ko je omenjeni indeks celo presegel 2600 točk.

Prvo polletje leta 2025 na Ljubljanski borzi si bomo še kako zapomnili. Petrol je pred dnevi presegel tržno kapitalizacijo dveh milijard evrov, milijardni mejnik je prečkala Zavarovalnica Triglav. Največja slovenska banka NLB je dober teden prej prvič segla čez tri milijarde evrov.

Se bo borzna pravljica do konca leta nadaljevala? 

Normiranec rekorder v enem letu do kar petih milijonov evrov

Slovenska borza in družbe prve kotacije letos navdušujejo z rezultati in izrazito rastjo vrednosti delnic, medtem pa gre poslovanje odlično od rok tudi številnim podjetnikom, ki niso na borzi in so normiranci. Trditev temelji na sveže objavljenih podatkih finančne uprave (Furs). 

Številke kažejo, da je največji normiranec po prihodkih lani ustvaril kar petkrat toliko prihodkov kot največji normiranec v letu 2023, in to kljub temu, da je vlada Roberta Goloba že lani zaostrila pogoje za normirance, z letom 2025 pa še dodatno. 

Objavljamo lestvico 25 največjih po prihodkih - zaključuje jo normiranec s 332 tisoč evri prihodkov.

Depositphotos

 

Vrh Brics: Kaj v Braziliji proti Trumpu naklepajo Hamenej, Putin in Xi?

"Zanimivo bo opazovati, kako se bodo na to odzvale države skupine Brics," se je konec aprila, ko sta Iran in ZDA s privolitvijo predsednika Donalda Trumpa in ajatole Alija Hameneja začela prelomna pogajanja o usodi iranskega jedrskega programa, za Bloomberg Adria spraševal predavatelj geopolitike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Anastas Vangeli. Ni jasno, kako bodo na spremenjeno mednarodno vlogo ZDA, ki jo Trump podpira s trgovinsko vojno, odreagirale druge države, a zagotovo ne bodo stale križem rok, je še ocenil poznavalec.

Odgovore na zgornja vprašanja bi lahko svet dobil v prihodnjih dneh, ko se bo v brazilskem Riu de Janeiru v nedeljo začel dvodnevni 17. vrh razširjene skupine Brics+. Gostiteljici Braziliji se bo namreč pridružilo deset držav članic: Južna Afrika, Savdska Arabija, Kitajska, Egipt, Združeni arabski emirati, Etiopija, Indonezija, Indija, Iran in Rusija.

Kaj prinaša vrh držav Brics?

Julija bo udaril 'nori Trump', a slovenska podjetja imajo protinačrt

"Ni nujno, lahko storimo, kar hočemo," je na vprašanje o tem, ali bodo ZDA 9. julija uvedle drakonske carine na uvoz blaga iz Evropske unije, dvomljivo dogovoril ameriški predsednik Donald Trump. Kaj po izteku 90-dnevnega moratorija čaka EU, če Bruselj ne predloži ustreznega protipredloga ureditve čezatlantske trgovine, že vemo.

Aprilska ameriška trgovinska 'osvoboditev', kakor je uvedbo recipročnih carin pompozno poimenoval Trump, je namreč potopila finančne trge, sprožila trgovinsko hladno vojno med največjima gospodarstvoma sveta ter sprožila mini razprodajo ameriškega dolga. Našteto se ne sliši prav nič osvobajajoče, toda Trump je odločen, da bo kljub vsemu nadaljeval svojo agendo America first (ali, po slovensko: na prvem mestu je Amerika).

"Napovedovanje njegovih norosti je nova norost, ki se ji raje izogibam," je bil glede Trumpove gospodarske politike za Bloomberg Adria zgovoren predavatelj in ekonomist Bogomir Kovač. Kaj prihaja?

Vsota vseh Trumpovih strahov: Bo Bruselj udaril po Alphabetu in Microsoftu?

"Očitno je, da posnemajo Evropsko unijo, ki je storila enako in se glede tega trenutno dogovarja tudi z nami," je ameriški predsednik Donald Trump pred dnevi ošvrknil Kanado, ki je v trgovinskih pogovorih vztrajala pri uvedbi posebne dajatve na digitalne storitve. Pogajanja so bila zamrznjena, vse dokler Ottawa ni popustila pri svojih zahtevah, s čimer bi najbolj prizadela prav poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Alphabet, Microsoft, Meta in Amazon.

"Predsednik Trump ve, da mora vsaka država na planetu imeti dobre trgovinske odnose z ZDA. Kanada je naredila napako, ko se je zavezala k uvedbi davka, ki bi škodoval našim tehnološkim podjetjem," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše ter zasluge za omilitev kanadskih pogojev pripisala Trumpovemu odločnemu pogajalskemu slogu.

Ali torej podobno čaka tudi EU, ki je prav tako v sklepni fazi pogajanj o trgovinskem sporazumu z ZDA, Trump pa jo je obtožil podobne strategije na področju digitalnih storitev kot Kanado?

Bloomberg

 

Bo socialist postal župan prestolnice kapitalizma?

Četudi so lokalne volitve običajno lokalno vprašanje, so nedavne županske volitve čez lužo postale globalne. Pravzaprav sploh ni šlo za lokalne volitve, ampak se je odločalo o imenovanju županskega kandidata demokratske stranke v verjetno najbolj globalnem mestu na svetu, New Yorku.

Ni presenetljivo, da je volilna kampanja za županske volitve, ki bodo sicer potekale šele novembra, požela toliko pozornosti. Kandidati Demokratske stranke so prav tako pritegnili globalno pozornost, med njimi pa je najbolj izstopal 33-letni novinec Zohran Mamdani, samooklicani socialist indijskih korenin in kongresnik v newyorškem mestnem parlamentu, ki se je z zmago na strankarskih volitvah zapisal v zgodovino kot prvi muslimanski kandidat za župana mesta.

Kdo je Zohran Mamdani?

Slovenske restavracije z Michelinovimi zvezdicami obračajo milijone

Slovenija je ob novi izdaji vodnika Michelin Guide Slovenia 2025 znova potrdila svoj vzpon med svetovne kulinarične destinacije. V letošnji izdaji se je znašlo 72 slovenskih restavracij, kar je devet več kot lani, skupno število Michelinovih zvezdic pa se je povzpelo na 12.

Na vrhu, tako kot tudi leto prej, kraljuje Hiša Franko z Ano Roš Stojan, ki ji je Michelin ponovno podelil najvišjo mogočo nagrado - tri Michelinove zvezdice. S tem se uvršča med 153 restavracij na svetu s takšno oceno, obenem pa sodi med le 37, ki se ponašajo tudi z zeleno Michelinovo zvezdico za trajnost. Roš, ki je osma chefinja na svetu s tremi zvezdicami, je hkrati tudi ena redkih svetovnih chefinj, ki nosijo to prestižno kombinacijo – na svetu sta le dve.

Družbe, ki upravljajo nagrajene restavracije, ustvarile skoraj 11 milijonov evrov prihodkov.

Ali slovenske banke kreditirajo nakup apartmaja na hrvaški obali

Medtem ko poleti ležimo na plaži, marsikoga med nami zamika, da bi kupil apartma na Krku, Kreti ali kjerkoli ob morju. To potrjujejo tudi nepremičninski posredniki, še zlasti na Hrvaškem, kjer Slovenci prednjačimo po številu nakupov nepremičnin med tujci. Koliko pa smo pripravljeni plačati zanje?

"V zadnjem času opažamo dodatno povečano povpraševanje, predvsem po manjših stanovanjih do 200 tisoč evrov in manjših hišah do 350 tisoč evrov – po možnosti takoj vseljivih in brez potrebe po dodatnih vlaganjih," je za Bloomberg Adria povedala Mateja Bogdanić, direktorica nepremičninske agencije Euro Immobilien.

Ali kupujejo svoje počitniške domove s posojilom ali z gotovino? "V zadnjem času vse več Slovencev nepremičnine na Hrvaškem kupuje z bančnim posojilom," opaža Bogdanićeva.

Avgusta na dražbo ogromno stavbno zemljišče nad Ankaranom

Avgusta bo na dražbi naprodaj stavbno zemljišče v Ankaranu na atraktivni lokaciji. Zemljišče leži v osrednjem severnem delu Ankarana in meri 16.216 kvadratnih metrov. Za območje, na katerem je zemljišče, je bila konec maja objavljena Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN Ankaran hrib, ki je potekala do 19. junija. Kot izhaja iz idejne zasnove, je predvidena gradnja stanovanjske soseske.

Zemljišče, ki je naprodaj, je v rahlem naklonu na spodnji južni strani, na severnem delu pa je nekoliko bolj strmo. ''Lega nepremičnine je južno pobočje, ki zlasti v višje ležečih severnih delih ponuja čudovit razgled tako na koprski zaliv kot na večino slovenske Obale vse do Pirana,'' je zapisal cenilec. Tako z južne kot tudi zahodne strani jo objema Razgledna pot. Od morja je oddaljena približno 430 metrov, razprostira pa se na nadmorski višini med 57 in 78 metri.

Izklicna cena je za tretjino nižja od vrednotenja geodetske uprave.

Krisztian Bocsi/Bloomberg

 

Volkswagen razvija športni e-avtomobil. Mu pri tem pomaga slovensko podjetje?

Pred dobrim tednom dni je znana britanska avtomobilistična revija Autocar poročala, da koncern Volkswagen (VW) razvija športno različico svoje kompaktne elektrificirane kombilimuzine ID.2. Tako kot to velja za vse stvaritve iz VW, ki imajo več skupnega z dirkalno stezo kot pa cesto, naj bi ta nosil oznako R. In tako kot vse klasično gnane dirkalno-športne izvedenke VW modelov v izvedbi R naj bi tudi to odlikoval štirikolesni pogon. Posebnost zmogljive novosti, ki bo v osnovni različici na trg zapeljala prihodnje leto, naj bi bili po pisanju revije kolesni elektromotorji. Točno takšni, ki jih že nekaj časa razvija slovensko podjetje Elaphe.

Verjetnost, da bi lahko šlo za navezo z ljubljanskim podjetjem, je toliko večja zaradi neuradnih navedb revije, da koncern iz Wolfsburga pri razvoju modela, ki naj bi razvil okoli 400 KM, sodeluje z neimenovanim podjetjem iz regije Adria.

Na Elaphe smo se obrnili z vprašanjem, ali sodelujejo z nemškim proizvajalcem pri razvoju zmogljivega ID 2 R in za kako obsežen posel gre.