Elektrika: Cena na borzi pada, položnice še vedno visoke. Zakaj?

Cena električne energije na borzi pada in je že na občutno nižjih ravneh kot pred rusko invazijo na Ukrajino, ko se je močno podražila. A cene elektrike za gospodinjstva so od teh še vedno bistveno višje.

Pokritost domače porabe elektrike z domačo proizvodnjo v Sloveniji je okoli 80-odstotna. Največ je pri nas proizvedejo Nuklearna elektrarna Krško, Termoelektrarna Šoštanj in druge hidroelektrarne. Za električno energije sicer veljajo pravila enotnega evropskega trga, kar pomeni, da je tržna dobrina in se z njo trguje. "To velja za vse članice, ki uvažajo in izvažajo elektriko," pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Dodajajo, da se s konkurenco ohranjajo najnižje cene, kolikor je to mogoče, cena električne negrije pa je odvisna le od ponudbe ter povpraševanja, in ne od lastnih stroškov proizvodnje.

Kot pojasnjujejo na MOPE, vedno delujejo elektrarne, ki proizvajajo poceni elektriko, šele ko povpraševanje na trgu presega ponudbo, jo začnejo proizvajati tudi plinske elektrarne, "ki v času največje porabe običajno določajo tržno ceno elektrike. Ta optimizacija se dogaja na ravni celotne Evrope, ne le posameznih držav, kar je dobro predvsem za odjemalce, ki imajo tako vedno najnižjo možno ceno."

V Sloveniji cena elektrike med najnižjimi v EU

Čeprav so se položnice slovenskih gospodinjstev za elektriko v zadnjih nekaj letih močno zvišale, pa so cene elektrike z vsemi dajatvami še vedno med najnižjimi. Najnižjo elektriko so imeli lani na Madžarskem, in sicer 0,11 evra za kilovatno uro z vsemi dajatvami. V Sloveniji je cena nekaj manj kot 20 centov za kilovatno uro z vsemi dajatvami (tudi omrežnino).

V preostalih sosednjih državah je občutno višja. V Avstriji denimo za okoli 30 odstotkov, na Hrvaškem za več kot 60 odstotkov (cena za kilovatno uro z dajatvami je 0,33 evra), v Italiji pa kar za 85 odstotkov. Cene elekrične energije bi bile v vseh članicah še bistveno višje, če ne bi vlade s subvencijam omejile zgornjo mejo ceno.

Pri nas omejitev od novega leta pa do konca letošnjega leta velja za 90 odstotkov porabljene elektrike, 10 odstotkov pa plačujemo po tržni ceni. Razlika med slovenskimi ponudniki je izjemno majhna in se giblje od 138 evrov za megavatno uro (MWh) brez DDV za manjšo tarifo pa vse do 185 evrov za MWh brez DDV. In zakaj tako visoka tržna cena, če je na borzi več kot polovico nižja?

Razlog za višjo tržno ceno nakup v zadnjih treh letih

In kako odgovarjajo ponudniki? V Petrolu pravijo, da tako kot drugi ponudki kupujejo elektriko z dolgoročnimi terminskimi pogodbami. "Za letošnje leto smo kupovali večino energije že v letih 2021, 2022 in 2023, in sicer na podlagi količin, za katere ocenjujemo, da jih bomo morali zagotoviti. Trenutne tržne cene so tako določene na podlagi teh terminskih pogodb," pravi izvršni direktor dobave in trgovanja z električno energijo Marko Bregar. Meni, da se bo nižja cena na borzi na položnicah pokazala šele prihodnje leto. "Ta padec cen se bo odražal v letih 2025 in 2026," pravi Bregar.

Podobno so nam odgovorili tudi v Gen I. "Za tekoče leto se večina pogodb za nakup električne energije sklene že leto prej, saj le tako lahko dobavitelji zagotovimo zadostne količine energije za stabilen odjem. Večjih sprememb cenikov čez leto ne pričakujemo, jih pa vseeno ne moremo izključiti. Veleprodajni trgi so namreč nepredvidljivi in napovedovanje cen je nehvaležno," pravijo v Gen I. Vladna regulacija je bila po njihovem mnenju namenjena omilitvi bremena visokih prodajnih cen za končne odjemalce, ki se sicer oblikujejo glede na višino cen na veleprodajnem trgu. "Če oziroma ko bodo cene na veleprodajnih trgih toliko padle, da bomo dobavitelji lahko postavili cene na sprejemljivejših ravneh, potreb po nadaljnji regulaciji prodajnih cen ne bo več."

Cena na borzi bo še nižja

Finančni analitik iz podjetja ACEX Tilen Šarlah v prihodnjih mesecih pričakuje postopno konsolidacijo cene po pocenitvah, ki smo jim bili priča v zadnjih dveh letih. Kot pravi, pocenitev elektrike sledi vsem energentom. "Nižje cene elektrike so predvsem posledica znižanja njene porabe. Mila zima je namreč povzročila manjšo porabo tako industrije kot gospodinjstev," pravi Šarlah. Meni, da je razlog tudi v tem, da so skladišča plina, s katerim se proizvede okoli 30 odstotkov potrebne elektrike, nadpovprečno polna.

"Trenutno je trg v neravnovesju, saj ponudba bistveno presega povpraševanje. Cene elektrike se gibljejo na ravneh pred podražitvami, sledilo bo obdobje konsolidacije, ki bo zagotovo trajalo še kakšno četrtletje, potem pa se bo oblikoval nov trend, ki bo odražal pričakovano stanje na trgu," pojasnjuje.

Nadalje pravi, "da do poletja še lahko mogoče pičakujemo nižje cene, ne pa tako drastičnih pocenitev kot v zadnjem letu, saj je večino padca krivulje že za nami.".

Tilen Šarlah, osebnii arhiv

Ponudniki električne energije bi lahko drugače kupovali elektriko na borzi

Šarlah je sicer kritičen glede oblikovanih tržnih cen elektrike pri nas. "Nakupna politika terminskih pogodb bi bila lahko bistveno drugačna, saj bi z mešanim kupovanjem ‒ šestletne terminske pogodbe oziroma dolgoročne pogodbe bi denimo kombinirali s terminskimi pogodbami na kratki rok ‒ lahko dosegali bistveno nižje cene za končne uporabnike."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar