Vzpon Trumpa in evropske skrajne desnice. Je zeleni prehod ogrožen?

Politiki pred ključnimi volitvami na obeh straneh Atlantika obljubljajo, da bodo ustavili zeleno politiko, kar vzbuja dvome o zelenem prehodu držav.

V ZDA je nekdanji predsednik Donald Trump, ki je dolgo zanikal podnebne spremembe, glavni favorit na novembrskih predsedniških volitvah. Med kampanjo je minimiziral učinke podnebnih sprememb, napadel industrijo električnih vozil in se zavezal, da bo razveljavil Bidnov podnebni zakon.

V Evropi medtem ankete kažejo, da bodo po junijskih volitvah v evropski parlament desničarske stranke, ki nasprotujejo odločnim podnebnim ukrepom, verjetno povečale svojo zastopanost, medtem ko naj bi podnebno usmerjeni Zeleni izgubili sedeže.

S tem se povečuje možnost, da ZDA in EU, dve od treh največjih svetovnih onesnaževalk, po najbolj vročem poletju doslej ustavita svoje okoljske ambicije.

Bloomberg

 

Sprememba je kombinacija umikanja in nasprotovanja. Naraščajoča sovražnost v nekaterih primerih prehaja v popolno zanikanje znanosti in je del avtoritarne retorike, ki se bolj zanaša na napade in čustvene pozive kot na tradicionalno politično razpravo.

Znanstveniki opozarjajo, da je na kocki planet. Zemlja se je v primerjavi s predindustrijsko dobo že segrela za 1,2 stopinje Celzija, če svet ne bo pospešil prehoda na čisto energijo, pa se bo do konca stoletja segrela za približno 2,5 stopinje Celzija. Vsako upočasnjevanje pomeni tveganje za dodatno segrevanje, ki že zdaj povzroča katastrofe in vsako leto stane milijardo dolarjev.

Podnebje za večino volivcev ni tako ključno vprašanje, kot sta gospodarstvo in varnost. Vendar je populistična desnica podnebno politiko spremenila v še eno točko kulturne vojne – v njihovih očeh je primer dragega, vsiljivega poseganja, ki ogroža osebno izbiro in nacionalno suverenost.

Velik del desnice meni, da večja grožnja "niso podnebne spremembe, temveč ukrepi vlad za razogljičenje gospodarstva", pravi Mahir Yazar, raziskovalec v Centru za podnebne in energetske spremembe na Univerzi v Bergnu na Norveškem. Politični vetrovi se delno spreminjajo tudi zato, ker podnebni predpisi, ki so vse strožji, začenjajo vse bolj vplivati na vsakdanje življenje ljudi, in to v času, ko se številni počutijo utesnjene zaradi povišane inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov.

Skrajno desni politiki so z izkoriščanjem teh čustev uspešni. Vodja nizozemskih svobodnjakov Geert Wilders je lani pridobil volivce z obljubo, da bo ukinil nizozemski podnebni zakon in odstopil od pariškega sporazuma. Svobodnjak Javier Milei, ki je globalno segrevanje označil za socialistično laž, je decembra postal novi argentinski predsednik. Nemška skrajno desna stranka AFD, ki zavrača desetletja staro znanstveno soglasje o podnebnih spremembah, je obljubila, da bo porušila nemške vetrne elektrarne.

Bloomberg

 

Če se približamo politični sredini, vidimo, kako se voditelji teh strank trudijo pokazati, da ne dajejo prednosti ničelnim izpustom ogljika na račun proračunom gospodinjstev.

V Združenem kraljestvu, ki je po nekaterih merilih vodilna država pri prizadevanjih za zmanjšanje izpustov ogljika, je premier Rishi Sunak zaviral razogljičenje, ko je eden od njegovih ministrov prisegel, da konservativna vlada ne bo "rešila planeta s tem, da bo spravila Britance v stečaj". Konkurenčna laburistična stranka je opustila svojo obljubo, da bo v primeru zmage na naslednjih parlamentarnih volitvah v državi vložila 28 milijard funtov v zelene projekte.

Toda opustitev obljub je ena stvar, razveljavitev ustaljene politike pa druga. Ameriški zakon o zmanjšanju inflacije in evropski zeleni dogovor sta sprejeta kot zakona, vlade in zasebni sektor pa so za obnovljive vire energije, infrastrukturo za električna vozila in razvoj novih tehnologij, kot je čisti vodik, že porabili več milijard dolarjev.

Nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore je minuli mesec za televizijo Bloomberg dejal, da se bo tudi ob Trumpovi zmagi "nadaljeval napredek v smeri ničelnih izpustov ogljika". Gore je dejal, da so med Trumpovim prvim mandatom "na poslovni strani naredili korake k obnovljivi energiji, vlade držav pa so si še naprej prizadevale za zmanjšanje izpustovogljika".

Retorika včasih brezglavo naleti na drugačno politično realnost. Wilders se bori za sestavo vlade in bo morda moral žrtvovati svoje sovražno stališče o podnebnih spremembah, da bi dobil podporo bolj sredinskih strank. Na drugi strani pa se Bidnova administracija ob Trumpovih napadih na električne avtomobile in upočasnjeni rasti prodaje električnih vozil v ZDA pripravlja na omilitev predlaganih agresivnih zahtev za zmanjšanje izpustov vozil.

Združene države Amerike

V ZDA ni veliko vprašanj, ki so bolj polarizirana kot podnebne spremembe. Demokrati večinsko podpirajo ukrepanje vlade za reševanje podnebne krize, predsednik Joe Biden pa je v zvezi s tem sprejel več ukrepov – med njimi predvsem sprejetje zakona o zmanjšanju inflacije, imenovanega IRA. Nasprotno so republikanci veliko manj naklonjeni podpori podnebnim ukrepom in Trump se tega zaveda.

Trump je dejal, da so ljudje preveč zaskrbljeni zaradi globalnega segrevanja in sončno energijo označil za zelo drago, čeprav je cenejša od premoga. Večkrat je naspotoval električnim vozilom in Bidnovemu podnebnemu zakonu, ki ga je obljubil razveljaviti.

Če bo Trump izvoljen in bodo republikanci prevzeli tudi nadzor nad obema domovoma kongresa, bodo verjetno skušali omejiti upravičenost do davčnih olajšav in spodbud Bidnovega podnebnega zakona. Vendar bi bilo po mnenju strokovnjakov zelo težko razveljaviti IRA. Gre namreč za obsežen zakon, ki podpira krepitev obnovljivih virov energije in čiste tehnologije v celotnem gospodarstvu.

"Glavni deli zakona so trajni in kongres težko kaj naredi," je dejala Samantha Gross, direktorica pobude za energetsko varnost in podnebje pri inštitutu Brookings. Tudi na retorični ravni ga ni lahko razvozlati. "IRA je precej normativen – v njem je manj razlag, pri čemer se ne moremo obrniti na sodišče in reči: Ministrstvo za finance tega ni razlagalo pravilno."

Če bo Trump 5. novembra zmagal, bi lahko naredil še marsikaj, da bi zavrl boj proti podnebnim spremembam, je dejal David Victor, eden od vodij pobude za globoko dekarbonizacijo na kalifornijski univerzi v San Diegu. Njegov prvi predsedniški mandat ponuja nekaj namigov.

ZDA bi lahko ponovno odstopile od pariškega sporazuma: z enim samim zamahom peresa bi lahko Trump razveljavil odloke, povezane s podnebjem, prekinil ukrepanje proti onesnaževalcem, spremenil ali razveljavil predpise Agencije za varstvo okolja ter ustavil podnebne pobude v okviru zunanjega ministrstva in drugih zveznih agencij.

Nedavna analiza, ki jo je opravil možganski trust Energy Innovation iz San Francisca, je pokazala, da bi se ob Trumpovi zmagi, razveljavitvi IRA in odpravljanju drugih okoljskih predpisov izpusti v ZDA še naprej zmanjševali, vendar z veliko manjšo hitrostjo – do leta 2030 bi bili za 24 odstotkov manjši od ravni iz leta 2005, v primerjavi s 50 odstotki, če bi bil ponovno izvoljen Biden in bi ohranil enako politiko.

Evropska unija

Izničiti sedanjo podnebno politiko v Evropski uniji bi bilo še težje kot v ZDA. Cilj EU, da do leta 2030 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov, je zakonsko določen, obstaja pa še na desetine posebnih zakonov, ki to področje urejajo.

"V naslednjih petih let tveganj za razveljavitev podnebne zakonodaje ni veliko," pravi Manon Dufour, vodja bruseljske pisarne možganskega trusta E3G. "Je pa tveganje, da se bo upočasnila."

Vendar je nedavno postavljeni agresivni cilj za 90-odstotno zmanjšanje izpustov ogljika do leta 2040 že sprožil buren odziv le štiri mesece pred volitvami v evropski parlament. Sylvia Limmer, nemška evropska poslanka in članica AfD, je cilj označila za "politično podnebno norost". Evropska komisija, izvršna veja oblasti bloka, je preventivno ublažila kmetijsko komponento svojega novega podnebnega načrta, saj so kmetje blokirali ceste in organizirali druge proteste proti zelenim pravilom.

Pričakuje se, da bo desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) na junijskih volitvah obdržala večino sedežev, vendar bi slabši rezultati drugih strank, ki podpirajo podnebno politiko, otežili sprejemanje novih pravil. "Vse je odvisno od tega, kako prepričljivo bo EPP junija zmagala na volitvah in kakšne odločitve bo sprejela v tej novi realnosti," je dejala Dufour. "Če se bodo v parlamentu postavili na stran skrajne desnice, bi to lahko močno upočasnilo prehod."

Izid bi lahko pomenil "razliko med res pomembnim, ostrim zmanjšanjem izpustov in postopnim zmanjševanjem", zaradi česar bi bila pot bloka do čiste ničle strmejša, je dejal Anand Gopal, izvršni direktor za politične raziskave pri organizaciji Energy Innovation.

To, da se je skrajna desnica uveljavila, še ne pomeni, da Evropejci na splošno niso zaskrbljeni zaradi podnebne krize. Nedavna raziskava je pokazala, da je podnebna kriza bolj kot katero koli drugo vprašanje spremenila njihovo razmišljanje o prihodnosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar