Dražje ogrevanje: Zakaj sredi poletja razmišljati o zimi?

Zaradi podivjanih cen energentov nekateri že sredi poletja razmišljajo, kako se bodo čim ceneje prebili čez zimo. Tako je denimo povpraševanje po peletih trenutno izjemno, čeprav je navadno junija in julija najnižje v letu. Pogledali smo, kako se med seboj cenovno primerjajo različni viri toplote in kakšne so cene.

Različne sisteme ogrevanja poganjajo drugačni energenti: drva, peleti, sekanci, zemeljski plin, kurilno olje ali električna energija. Slovenska gospodinjstva na podeželju tako večinoma uporabljajo les in kurilno olje, medtem ko sta v mestih v uporabi predvsem daljinska toplota in zemeljski plin. Zaradi svojih pozitivnih lastnosti so vse bolj priljubljeni tudi lesni peleti, ki so učinkovit vir goriva iz stisnjenih lesnih odpadkov.

Pri stroških ogrevanja in morebitni menjavi ogrevalnega sistema moramo tako poleg letnih stroškov ogrevanja preveriti tudi, kolikšna je začetna investicija vgradnje ogrevalnega sistema.

Kurilno olje, toplotne črpalke, peleti ali klima?

Če so včasih prevladovale peči na drva in kurilno olje, se je v zadnjih letih zaradi visokih cen kurilnega olja povečalo zanimanje za alternativne sisteme ogrevanja. Posebno so trg ogrevalnih sistemov spremenile toplotne črpalke. Poznamo različne tipe glede na vir prestrezanja energije iz okolice. 

Zdaj se kot alternativa pojavljajo še peči na pelete in sekance. Kot je povedala Barbara Šinkovec, vodja prodaje pri podjetju Energija narave, je v Nemčiji peletov primanjkovalo že lani, ker je država prenehala sofinancirati toplotne črpalke. "Samo v prvih osmih mesecih so montirali 70 tisoč novih peči na pelete," opisuje sogovornica.

V mestnih objektih, kjer teče plinovodno omrežje, so razširjeni drugi sistemi za ogrevanje, kot so plinski kondenzacijski kotli. Prav tako se pojavljajo še drugi, manj poznani ogrevalni sistemi, kot so toplozračno ogrevanje z vračanjem toplote, električno ogrevanje z IR-paneli in celo ogrevanje s klimo. 

Peleti za 46 odstotkov cenejši od kurilnega olja

Peleti so kot najdražja oblika lesne biomase trenutno 46 odstotkov cenejši od kurilnega olja, kažejo podatki Gozdarskega inštituta Slovenije. Cena kurilnega olja se je od oktobra 2021 dvignila za skoraj tretjino in je v drugi polovici maja znašala 136 evrov na megavatno uro, cena peletov pa trenutno znaša 73 evrov na megavatno uro.

Za primerjavo, v povprečju za ogrevalno sezono zadostuje 15 litrov kurilnega olja na kvadratni meter, pri čemer je tisoč litrov olja enako dvema tonama peletov. Največja razlika med ceno peletov in kurilnega olja je bila v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj polovico cenejši glede na ceno kurilnega olja.

Za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, je bilo treba ob koncu kurilne sezone v povprečju odšteti 344 evrov, kar je četrtina več kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu je cena višja za skoraj tretjino. V drugem četrtletju so cene še narasle, problem pa je, da peletov celo zmanjkuje. 

"Že v poletnem obdobju se dogaja, da dobave zamujajo, upamo, da se do jeseni razmere stabilizirajo. Vsekakor pa vse, ki se ogrevajo na lesne pelete (brikete, sekance), pozivamo, da si čimprej zagotovijo zalogo, ki jim bo zagotavljala ogrevanje za prihajajočo zimo," so povedali pri energetski družbi Ece.

Pri nas se približno 72 tisoč stanovanjskih stavb še vedno ogreva s kurilnim oljem, kažejo podatki Inštituta Jožef Stefan. Z 22. majem je prenehala veljati državna regulacija cen kurilnega olja. Takrat je večina prodajalcev prešla na tedensko določanje cen, medtem ko je bila v času regulacije prej praksa spreminjanja cen na vsaka dva tedna. Cena kurilnega olja se je v maju 2022 gibala okoli 136 evrov na megavatno uro in se je v primerjavi z oktobrom 2021 zvišala za skoraj tretjino.

Vlada omejila cene elektrike do avgusta 2023

Po podatkih statističnega urada RS je končna povprečna cena električne energije za gospodinjstva v mesecu maju 2022 znašala 160 evrov na megavatno uro. Ob tem nekateri ponudniki električne energije za pogon toplotnih črpalk omogočajo nižje cene elektrike. Na končno ceno električne energije je sicer v 70 odstotkih vplivala višja cena zemeljskega plina, v 25 odstotkih cena premoga in v petih odstotkih cena emisijskih kuponov.

Podivjale so tudi borzne cene. "Če je bila lani julija cena elektrike 66 evrov na megavatno uro za zakup za leto 2023, se je ta v začetku januarja skoraj podvojila na 128 evrov. Če pogledamo danes, je cena na borzi za leto 2023 394 evrov na megavatno uro," je povedal Aleš Zupančič, direktor upravljanja energentov in energije v Petrolu.

Vlada je zato v boju z visokimi borznimi cenami sprejela prvi paket ukrepov za blažitev rasti cen električne energije. "Od 1. septembra dalje je določena najvišja cena elektrike za gospodinjstva in mala podjetja, ki bo veljala do konca avgusta 2023," je sporočil minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Cena za visoko tarifo je določena pri 0,118 evra na megavatno uro, za nizko tarifo pri 0,082 evra na megavatno uro in za enotno tarifo pri 0,098 evra na megavatno uro. Po besedah ministra trošarine ostajajo znižane za polovico, prav tako bo vlada znižala tudi višino prispevka za obnovljivo energijo.

Sekanci najcenejši

Najcenejša oblika lesnih goriv na trgu so lesni sekanci, cene pa se razlikujejo glede na vlažnost in prevladujočo frakcijo delcev. Za najbolj prodajano obliko sekancev, tj. vlažnosti okoli 30 odstotkov in velikostjo delcev do 31 mm, je treba odšteli 101 evro na tono, kar je približno polovico več kot ob začetku kurilne sezone. Za sekance istega velikostnega razreda z vlažnostjo okoli 20 odstotkov je cena ob koncu kurilne sezone 108 evrov na tono, kažejo podatki Gozdarskega inštituta Slovenije.
 
Cena drv vlažnosti okoli 20 odstotkov in dolžine med 25 in 33 cm trenutno znaša 215 evrov na tono in je za 28 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. Cena svežih drv znaša 191 evro na tono. Za lesna polena je tako treba odšteti 37 evrov na megavatno uro, kažejo podatki Inštituta Jožef Stefan.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar