Letos peletov dovolj, a cena ostaja za 40 odstotkov višja kot v 2021

Po lanskoletnih rekordnih cenah se stanje na trgu lesnih peletov letos umirja. Cene sicer še vedno niso na ravni pred epidemijo covid 19, saj je treba za tono peletov v 15-kilogramskih vrečah trenutno odšteti nekaj manj kot 400 evrov, odvisno od mesta nakupa. To je še vedno za okoli 40 odstotkov več kot v drugi polovici 2021. Ob doseženih rekordih pa so lani cene presegle tudi 600 evrov za tono. Kdaj je najboljši čas za nakup?

Povpraševanje po lesni biomasi za proizvodnjo energije se povečuje iz leta v leto, ker tako narekujejo tudi podnebno usmerjene politike. Temu sledi tudi proizvodnja, ki je v Sloveniji lani znašala 164 tisoč ton ali deset odstotkov več kot leta  2021, kažejo podatki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS).

To pa ni bilo dovolj, da bi rešilo lansko krizo na trgu peletov. "Napovedovala sta jo že drugačna marec in april, ko nam je proizvedena količina, drugače kot poprej, sproti kopnela iz skladišča. Najhujše je bilo v poletnih in prvih jesenskih mesecih, ko so bili naši peleti rezervirani za mesece vnaprej," lansko situacijo opisuje Barbara Šinkovec iz podjetja Energija narave.

Peletov že konec novembra na trgu dovolj

V negativnem smislu se je po njenih besedah izšlo vse: žagarski obrati so imeli zaradi zmanjšanega obsega svojih naročil manj žagovine, posledica pa so bile astronomske nabavne cene osnovne surovine, na trgu pa je bilo premalo žagovine.

"Potem je negativno konotacijo k situaciji prinesla prepoved izvoza iz republik nekdanje skupne države, kar je povečevalo strah pred pomanjkanjem peletov na našem trgu. Prav tako pa so se kot nezanesljiv dobavitelj prodajalcem peletov na slovenskemu trgu izkazali tudi Avstrijci in Nemci, ki so jim obrnili hrbet, saj so lahko pelete prodajali v državah z višjo kupno močjo," dodaja Šinkovec. Višja nabavna cena peletov pa je kljub visokim transportnim stroškom omogočila uvoz peletov iz Ukrajine.

"Ne glede na usmeritve, ki jih je podajala naša stroka, naj ljudje v takšni situaciji, kot je bila lani, pelete kupujejo postopoma in sproti – ne celotne količine naenkrat, ko so potencialni porabniki peletov drug drugemu še oteževali pristop h kurjavi," dodaja Šinkovec. Ocenjuje, da so ljudje množično naročevali pelete pri več različnih dobaviteljih, povsod celotno želeno količino. Tisti dobavitelj, ki jim jo je lahko priskrbel prvi, pa je prodal pelete, preostalim pa je naročilo preklical. "Ta balonček je počil do zime, saj je bilo peletov že konec novembra na trgu dovolj," dodaja.

Je vlak za ugodno ponudbo že odpeljal?

Kot pravijo prodajalci, so letos ljudje previdnejši in so k nakupu energenta pristopili prej. K temu je pripomogla tudi uredba o znižanju stopnje DDV, ki je veljala od lanskega septembra do konca letošnjega maja. "Zato se je večina za nakup peletov odločila v tem obdobju, kar za nas pomeni precej mirnejše plutje skozi poletne mesece," pravi Šinkovec.

Tudi Andrej Kerk iz podjetja ECE pravi, da dosedanje izkušnje kažejo, da so cene najugodnejše v poletnem času, zato so kupce že pozivali k nakupu in prve dobave že dostavili. "Trenutna dinamika ne obeta težav z dobavo, vsekakor pa kupcem svetujemo, da si zalogo zagotovijo pravočasno, torej še pred ogrevalno sezono," meni Kerk.

Pri njih imajo vsaj do konca poletja zagotovljeno dobavo lesnih peletov, vsekakor pa sta dobavljivost oziroma zaloga v prihodnje odvisna od proizvajalcev, kakor tudi sama cena, ki niha glede na povpraševanje in proizvodnjo lesnih peletov.

V Energiji narave so sicer že v začetku julija od dobaviteljev prejeli informacije, da se zaradi pomanjkanja naročil in posledično zmanjšanega obsega del dviguje cena žagovine. "Za zdaj je zadeva še obvladljiva," pravi Šinkovec. V tem trenutku končujejo dobave v času tradicionalne akcije peletov v sredini maja. "So pa peleti pri nas trenutno dobavljivi nekje v 14 dneh," je povedala Šinkovec.

Pri nas cena okoli 400 evrov za tono – toliko kot v Nemčiji

"Cena pri nas se v tem trenutku giblje med 395 in 415 evrov za tono peletov (z vključenim DDV). Smo pa tudi mi samo del proizvodne verige, odvisni od dobaviteljev in njihovih pogojev," je povedala Šinkovec. Tako kažejo tudi podatki gozdarskega inštituta, saj je bilo treba maja za tono peletov pri nas povprečno odšteti 385 evrov.

V normalnih letih peleti dosežejo najnižje cene v poletnih mesecih, od julija do začetka avgusta. Takrat kupci običajno naročijo največje količine. Trenutno je sicer videti, da so se cene umirile na ravni okoli 400 evrov – tako je tudi v Nemčiji. Letos se s tem ne ponavlja sezonski vzorec, ki je bil običajen pred energetsko krizo.

Aprila so cene peletov v Nemčiji padle tudi že pod 350 evrov za tono, kar je bilo manj kot pred rusko-ukrajinsko vojno. S tem so bila presežena vsa pričakovanja nemških strokovnjakov. Martin Bentele iz nemškega združenja za les in pelete (DEPV) je januarja za Berliner Morgenpost povedal, da pričakuje, da bo cena peletov letos med 400 in 500 evrov za tono.

Pri nas je bilo treba za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramskih vrečah, ob koncu kurilne sezone 2022/23 odšteti v povprečju 386 evrov (z vključenim DDV), kar je bilo za dobro tretjino manj kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 pa je bila cena višja za nekaj več kot desetino.

Kot so zapisali na inštitutu, pa se cena razlikuje tudi glede na način pakiranja in mesto nakupa. Peleti v razsutem stanju so v povprečju do 63 evrov za tono cenejši, peleti v vrečah 'big-bag' pa so v povprečju do 83 evrov za tono cenejši kot peleti pakirani v 15-kilogramske vreče. Cena se razlikuje tudi glede na mesto nakupa.

Pri slovenskih proizvajalcih so cene običajno najnižje, najvišje so pri distributerjih, ugotavljajo na gozdarskem inštitutu. Trenutno so cene pri distributerjih za 47 odstotkov višje kot neposredno pri slovenskih proizvajalcih, pri spletnih ponudnikih pa so cene za 6,5 odstotka višje kot neposredno pri proizvajalcih. Ob koncu kurilne sezone 2022/2023 so se cene glede na začetek kurilne sezone znižale; pri slovenskih proizvajalcih za 37 odstotkov, spletnih ponudnikih za 41 odstotkov, pri distributerjih pa za slabo tretjino.

Lani Slovenija izvoznica peletov – tudi zaradi prepovedi izvoza iz BiH

»Leto 2022 je drugo zaporedno leto, ko je Slovenija neto izvoznica lesnih peletov,« so navedli na inštitutu, v primerjavi z letom 2021 pa sta se lani količinsko zmanjšala tako izvoz kot uvoz (prvi za petino, drugi pa za četrtino). Statistični podatki kažejo, da je povprečna vrednost uvoženih peletov na slovenski meji znašala 329 evrov, povprečna vrednost izvoženih peletov pa 359 evrov za tono brez DDV.

Lani smo največ peletov izvozili v Italijo (80 odstotkov skupnega izvoza), s 15-odstotnim deležem sledi Avstrija. Manjše količine smo izvozili še na Hrvaško, Slovaško, Litvo in še v nekaj drugih držav. V zadnjem desetletju smo v letih 2017, 2021 in 2022 imeli zunanjetrgovinski presežek, kar nakazuje na večjo proizvodnjo peletov od porabe. Po podatkih SURS je lani zunanjetrgovinski presežek znašal 39.065 ton.

Globalni primanjkljaj zadostnih količin peletov je lani močno povečal povpraševanje po uvozu z Balkana. Tako so se vlade Republike Srbije, Bosne in Hercegovine (BiH) ter Madžarske odločile za prepoved izvoza lesa in lesnih energentov zaradi zagotavljanja ustreznih količin za lastno prebivalstvo. Seveda se je to poznalo tudi na slovenskem trgu.

Če so se številni evropski proizvajalci in trgovci s peleti, tudi slovenski, nadejali, da bo prepoved sproščena vsaj po začetku kurilne sezone, se to ne bo zgodilo. Kljub ogorčenju bosanskih proizvajalcev je namreč svet ministrov BiH sprejel sklep o podaljšanju začasne prepovedi izvoza določenih gozdnih lesnih asortimentov do konca januarja 2023.

Več proizvajalcev peletov je tožilo Bosno in Hercegovino za odškodnino za izgubljeni dobiček zaradi večmesečne prepovedi izvoza peletov. Med drugim so prodajalci navedli tudi, da so že imeli sklenjene posle s tujimi kupci, zato bi lahko izguba trga dolgoročno vplivala na njihovo poslovanje. Vse analize so pokazale, da ni razloga za prepoved in da gre za vprašanje preživetja celotne industrije. Škoda zaradi prepovedi izvoza dosegajo okoli 300 milijonov evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar