.webp){kind=icon}
"Namesto da bi polnili skladišča za prodajo peletov pred začetkom kurilne sezone, ta trenutek nimamo niti dovolj zalog za sprotno prodajo," kaos na slovenskem trgu lesnih peletov opisujejo slovenski trgovci in dobavitelji. Težava ni le v manku dobave, ampak tudi v visokih in nestanovitnih cenah.
"Včasih so se cene spremenile štirikrat na leto, zdaj pa se iz tedna v teden," pravijo sogovorniki. Kot so dejali, je pelete že danes zelo težko dobiti. Kaj bo jeseni, pred ogrevalno sezono?
Cena peletov v nebo
Stroški ogrevanja in na splošno energije iz katerega koli vira že dolgo niso zanemarljivi. Cena lesnih peletov je junija dosegla rekord - na nemškem trgu je tako treba za tono odšteti okrog 500 evrov, kar je 40 odstotkov več kot pred pol leta. Pri nas je v maju povprečna cena za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, znašala 344 evrov, kar je za četrtino več kot ob začetku kurilne sezone, kažejo podatki Gozdarskega inštituta Slovenije. To je še posebej pomenljivo, ker je v preteklih sezonah maja in junija cena dosegla najnižjo raven v celem letu.
"Cene so poskočile za skoraj sto odstotkov glede na ta čas lani. Ne samo da so poskočile, tudi zelo nestabilne so. Če pogledamo žagovino, ki je ena od sestavin peletov: Dobavitelja smo našli mesec in pol nazaj, takrat sva se dogovorila za predračun, danes je cena višja za 156 odstotkov," razmere opisuje Barbara Šinkovec, vodja prodaje pri podjetju Energija narave.
Po njenih besedah do sedaj ni bilo nič čudnega, če je bil predračun veljaven tudi po en mesec, ker so bile cene stabilne. "Včasih se je cena zamenjala maksimalno štirikrat na leto, zdaj pa se spreminja praktično iz tedna v teden," pravi Šinkovec.
Na trgu žagovine prav tako vladajo izredne razmere, smo izvedeli od lokalnega proizvajalca peletov. Kot pravijo, se je žagovina izjemno podražila, hkrati pa je za proizvodnjo peletov potrebne veliko električne energije. Zaenkrat kljub povečanemu povpraševanju iz tujine zalagajo le redne stranke. Cene peletov so bili primorani dvigniti prvič v več letih, a kljub temu vhodnih stroškov ne pokrijejo v celoti.
Države omejujejo izvoz peletov
Da bo cena peletov še rasla, lahko sklepamo že iz dejstva, da sta Rusija in Ukrajina dve od večjih izvoznic peletov v Evropi. Države so že začele ukrepati: Avstrija, Hrvaška, Črna gora in Kosovo že nekaj časa omejujejo izvoz lesnih izdelkov.
Zadnja je 15. junija popolno prepoved izvoza uvedla Bosna in Hercegovina, in sicer za 90 dni z možnostjo podaljšanja. O podobni prepovedi razmišljajo tudi v Srbiji, ki je zaenkrat prepovedala le izvoz lesnih materialov, iz katerih se izdeluje pelete. V Srbiji in BiH so namreč veliko peletov uvozili iz Rusije in Ukrajine, tako da zdaj komaj zadostijo potrebam domačega tržišča. To posledično vpliva tudi na ponudbo lesnih peletov pri nas, saj je Bosna in Hercegovina naša četrta največja uvozna partnerica.
Govorili smo s podjetnikom, čigar prodaja je zaradi prepovedi izvoza iz BiH upadla za polovico. "Teh količin ni možno nadomestiti, pač pa bomo počakali te tri mesece. Kljub prepovedi izvoza zdaj tam pelete normalno kupujemo, ko bo možno, pa jih bomo pripeljali sem," pravi Janez Vozelj, lastnik podjetja Za topel dom.
Kot je dodal, zdaj prodajajo le avstrijske in nemške pelete, saj so jim od sicer desetih dobaviteljev trenutno na voljo le trije. "Sproti dobivamo tudi nekaj slovenskih peletov, vendar so te količine razprodane že za mesec dni naprej," je dejal Vozelj. Ta trenutek je pri njih možno kupiti le tri vrste peletov. "To so najdražji peleti iz naše ponudbe, za njih je treba odšteti med 600 in 630 evrov za paleto, medtem ko so se lani takšni peleti prodajali po 270 evrov," je povedal sogovornik.
V Nemčiji bum novih peči na pelete
Razlogov za povečano povpraševanje po lesnih peletih sredi poletja je več. Po besedah Barbare Šinkovec je za večje povpraševanje deloma krivo tudi strašenje zaradi rasti cen vseh energentov, drugi pomemben vzrok pa je manko pri uvozu peletov. "Slovenski peletarji smo sposobni pokriti le eno tretjino vseh slovenskih potreb, poleg tega pa vsi še izvažamo. Ne bi rekla, da je slovenski trg tako zelo zadela rusko-ukrajinska vojna, verjamem pa, da je zmanjšanje uvoza iz teh dveh držav vplivalo na nemški trg in njene sosede. Posledično se je ustavil tudi uvoz k nam," pravi Šinkovec.
Kot je dejala, je zanimivo to, da je v Nemčiji peletov primanjkovalo že lani, ker so prenehali sofinancirati toplotne črpalke. "Samo v prvih osmih mesecih so montirali 70 tisoč novih peči na pelete," opisuje sogovornica.
Da bi si pomagali s slovenskim lesom, je prav tako težko, saj gre ves slovenski les v tujino - če ne v hlodih, pa v polizdelkih. "Ker je primanjkovalo delovne sile, je bilo v lanskem letu pri nas podrtih veliko manj dreves, zaostali smo za letnim ciljem, kar potem vpliva na celo verigo," razmere opisuje vodja prodaje pri podjetju Energija narave. Kljub višjim cenam niso uspeli zmanjšati negativnega učinka pomanjkanja peletov na poslovanje.
Jeseni peletov za vse ne bo
"Peletov je že zdaj zmanjkalo; tudi mi ne vemo, kako bo jeseni. Ko bomo s 1. avgustom sprostili naročila, bodo naprej prišle na vrsto redne stranke," pravi Šinkovec. Ob tem poudarja, da je zelo težko natančno vedeti, koliko rednih strank je že zakupilo pelete in koliko jih bo tik pred začetkom sezone. S tem se strinja tudi Vozelj, ki verjame, da septembra peletov ne bo za vse.
"Nočem delati panike, ampak nakupi peletov se bodo zavlekli do novembra. Ponavadi so si septembra ali oktobra naredili zaloge tisti, ki jemljejo pelete za celotno sezono, takih je 80 odstotkov. Preostalih 20 odstotkov pa kupuje pelete sproti, paleto ali dve," pojasnjuje Vozelj. Hkrati pravi, da si trenutno nihče ne upa jemati preveč naročil za naprej zaradi hitre rasti cen. "Tudi mi ne naročamo za več kot kot mesec naprej, da ne bi potem prodajali z izgubo," pojasnjuje sogovornik.
Še najmanj težav pri dobavi peletov imajo pri Petrolu. "Verjamemo, da peletov v začetku letošnje kurilne sezone ne bo zmanjkalo, saj smo poskrbeli za dovolj velike zaloge že v mesecih, ko je povpraševanje nizko," pravijo pri Petrolu. Iskali so predvsem alternative uvozu iz ukrajinskih virov, ki se pretežno selijo na področje Južne, Srednje in Vzhodne Evrope. Dogovarjajo se tudi z dobavitelji zunaj EU, predvsem s področja Kanade in Južne Amerike.
"Povpraševanje po peletih je največje v zimsko-jesenskih mesecih, ko se začne kurilna sezona, najmanjše pa poleti. Razlika med največjim in najmanjšim mesecem porabe je skoraj devetkratna," pravijo v Petrolu. Kot poudarjajo, se je maloprodajna cena za kilogram peletov v zadnjem letu dvignila za okoli 70 odstotkov.
Slovenija neto uvoznik peletov
Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) pri nas pelete proizvaja 23 poslovnih subjektov, med katerimi prevladujejo manjši proizvajalci. "Največji proizvajalec je proizvedel več kot 50 tisoč ton lesnih peletov, majhen delež je tudi podjetij, ki so proizvedla med deset in 20 tisoč ton peletov," pravi dr. Peter Prislan, strokovni sodelavec na GIS.
V zadnjem desetletju je bila Slovenija neto uvoznik peletov; z izjemo let 2017 in 2021, ko je bil izvoz večji od uvoza. Lani smo glede na podatke Statističnega urada RS (SURS) uvozili 167 tisoč ton lesnih peletov, kar je 35 odstotkov manj kot leta 2020 in hkrati najmanj v zadnjih šestih letih.
Prevladujoče države, iz katerih je Slovenija v lanskem letu uvažala lesne pelete, so bile Ukrajina (četrtina skupnega uvoza peletov), Romunija (22 odstotkov) in Avstrija (19 odstotkov). Lani se je v primerjavi z letom 2020 najbolj povečal uvoz peletov iz Slovaške (ki sicer predstavlja devet odstotkov skupnega uvoza), kar za 60 odstotkov pa se je zmanjšal uvoz iz Romunije.
Prevladujoči izvozni trg lesnih peletov za Slovenijo ostaja Italija, kamor izvozimo več kot tri četrtine vseh izvoženih peletov. Z desetimi odstotki sledi Avstrija, pet odstotkov količin pa smo lani izvozili v sosednjo Hrvaško. Glede na leto 2020 se je lani za petino povečal izvoz peletov v Avstrijo in za štiri odstotke v Italijo, izvoz v Hrvaško pa se je zmanjšal za več kot tretjino.
