.webp){kind=icon}
Katastrofalne poplave in plazovi v začetku avgusta letos so v Sloveniji po zadnjih ocenah slovenske vlade povzročili za 4,7 milijarde evrov škode. Kakšno škodo so poplave povzročile zgolj v gospodarstvu, še ni znano, saj ministrstvo za gospodarstvo te podatke od podjetij še zbira, so nam sporočili z ministrstva. Podatki bodo znani konec septembra.
Za ureditev poplavljenih območij bo v prihodnjih petih letih treba nameniti do sedem milijard evrov, je ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna za letos v parlamentu dejal premier Robert Golob.
"Izziv bo urediti razmerja med urejanjem prostora (iskanje novih lokacij za nove stavbe ali celo naselja) in varstvom pred naravnimi (in drugimi) nesrečami, ki pomeni prostorske omejitve – te pa so ponekod tako velike, da skoraj onemogočajo normalno življenje, če bi jih upoštevali v celoti," pravi Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Preberi še
Rebalans sprejet brez glasu proti, zagotovljen denar za pomoč
Državni zbor je danes z 82 glasovi za in brez glasu proti sprejel rebalans proračuna, s katerim vlada zagotavlja dodaten denar za pomoč po poplavah.
31.08.2023
Dan D za Slovenijo - bomo pridobili dodatnih 700 evropskih milijonov?
Reaktivacija opcije 320 milijonov evrov posojil za naložbe v zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki se jim jih je Slovenija odrekla julija.
31.08.2023
Kaj vse bi vlada štela v osnovo za obračun solidarnostnega prispevka?
Premier Golob: 'Po zadnjih ocenah je neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov.'
31.08.2023
Profesor Igor Žiberna: Gradnja na ogroženih območjih se ne ustavlja
O vzrokih in posledicah poplav in plazov smo govorili s profesorjem Igorjem Žiberno. 'Številke so neusmiljene,' pravi
14.08.2023
"Z izdelavo občinskega prostorskega načrta, ki stane 100 tisoč evrov za naselje na lokaciji, varni pred poplavami, se izognemo večmilijonski škodi, ki nastane, če poplava prizadene to naselje," pravi poznavalec Blaž Komac.
Razmerje med vložkom v preventivo in preprečevanje škode
Razmerje med vložkom denarja v preventivne ukrepe in zmanjšanjem škode zaradi nesreč je v Sloveniji ocenjeno med pet in sedem, pravi Komac, ki vodi oddelek za naravne nesreče na geografskem inštitutu. "V praksi to pomeni, da se na primer z izdelavo občinskega prostorskega načrta, ki stane 100 tisoč evrov za naselje na lokaciji, varni pred poplavami, izognemo večmilijonski škodi, ki nastane, če poplava prizadene to naselje ali njegov del. Podobno velja za prilagoditve, kot so višje gradnje, bivalni deli v nadstropju, morda celo hiša na stebrih, ki so ob začetku gradnje poceni, če to primerjamo z dolgoročno škodo. Ali v primeru žledu podzemni daljnovodi."
STA
"Samo ob zadnjem dogodku imamo številne primere, kjer ne bi prišlo do tako velike škode, če bi se umaknili od struge oziroma prilagodili stavbe ter bivanje v njih: Mengeš, Braslovče, Trzin." Posebna težava so po Komačevih besedah nasipi vzdolž večjih rek, ki so povečali občutek varnosti in spodbudili ter omogočili poselitev v nekdanjih poplavnih območij, kjer bi se reka ob poplavi razlila brez posebno velike škode. V primeru preboja nasipa nato voda ne more nazaj v strugo in teče po naseljih vzdolž nasipa.
