E-pismo: Polletje pod črto

Čeprav se je začela sezona objav poslovnih rezultatov, tokrat začnimo z najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu – športom. 'Gladiatorji v lycri' so tik pred tem, da potegnejo črto pod letošnjo izvedbo dirke po Franciji, ki je bila zaradi slovenskih matadorjev Tadeja Pogačarja in Mateja Mohoriča tudi dobra reklama za našo malo državico. Ta je s svojo borbenostjo, požrtvovalnostjo in ne nazadnje iskrenostjo popestril tritedensko vrtenje pedal, čeprav je moral priznati poraz. Potencial so prepoznali tudi na Slovenski turistični organizaciji, ki je za promocijo Slovenije kot turistične destinacije na globalni multimedijski platformi Eurosport za trimesečno obdobje odštela več kot 400 tisoč evrov z DDV. Šport je lahko pogosto 'izgovor' za dober posel.

Čeprav smo Slovenci športen narod in smo – tako kot preostanek Evrope – med epidemijo in po njej planili na kolesa, pa se zdaj povpraševanje umirja. Zaloge se po besedah trgovcev in dobaviteljev kopičijo, na trg pa prihajajo popusti. Ne samo na trgu koles, povpraševanje se umirja skorajda na vseh področjih, a z izjemo turizma.

Zelo zanimiva je ugotovitev Urada za makroekonomske analize in razvoj, da so gospodinjstva aprila in maja za avtomobile in potovanja v tujino trošila več kot pred letom, za hrano, neživila in prenočitve doma pa manj. Potrošnja za turistične storitve v tujini je bila medletno večja. Ne glede na to pa se je večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji v drugem trimesečju po njihovih besedah poslabšala. Ob tem se rast cen v Sloveniji podobno kot v evrskem območju postopoma umirja, pri čemer osnovna inflacija ostaja visoka, opozarjajo na Banki Slovenije. Najmanj obetavno kaže industrijskim sektorjem, saj razmere ostajajo zahtevne, obseg novih naročil pa še naprej upada.

Junija je bilo izdanih za devet odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot maja: za stanovanjske stavbe sedem odstotkov manj, za nestanovanjske pa deset odstotkov manj. Hkrati je bilo načrtovanih za 12 odstotkov manj stanovanj, kažejo podatki Statističnega urada RS. Podatkov o trenutnem gibanju cen in obsegu prodaje še ni mogoče dobiti, zagotovo pa bomo na podlagi preliminarnih ocen o tem lahko kmalu poročali. Še huje je v nekaterih evropskih prestolnicah. Denimo v Parizu so cene nepremičnin upadle na najnižjo raven v zadnjih štirih letih, predvsem zaradi naraščajočih obrestnih mer.

O ohlajanju povpraševanja poroča tudi večina borznih podjetij, ki so oziroma bodo v teh dneh potegnila črto pod polletnim poslovanjem. Na drugi strani Atlantika je sezona objav poslovnih rezultatov že v polnem zamahu, pri nas pa se bo v prihodnjih tednih šele dobro začela. Delničarje so negativno presenetili tehnološki velikani s Teslo na čelu, ki je kljub petino večjemu čistemu dobička glede na enako obdobje lani razočarala vlagatelje. Ti so bili pozorni na nižanje marž, ki so posledica pocenitev, s katerimi je Elon Musk sicer uspešno povečal prodajo. Prav tako so bili delničarji negativno presenečeni nad rezultati Netflixa.

Svetla izjema so bančni velikani, ki so poslovali nad pričakovanji analitiki z izjemo Goldman Sachsa. Ta je pod vodstvom glavnega izvršnega direktorja Davida Salomona imel eno najslabših četrtletij v zgodovini. Dobro naj bi kazalo tudi bankam v Evropi, čeprav te še niso poročale o poslovanju v prvem polletju. Še bolje pa naj bi bile na morebitno recesijo pripravljene slovenske in hrvaške banke. Spomnimo, za največjo slovensko banko NLB je rekordno leto in odlično prvo četrtletje.

To potrjuje tudi poročilo Banke Slovenije, v katerem so zapisali, da so slovenske banke v prvih mesecih leta ustvarile 810 milijonov evrov bruto dohodka, kar je 64,4 odstotka več kot v istem obdobju lani. Čistih obrestnih prihodkov so ustvarile za 540,9 milijona evrov, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani. To je posledica vse višjih obrestnih mer na posojila in še vedno nizkih obrestnih mer na depozite.

Na tem mestu je prikladno ponoviti ljudsko modrost, da je bankir človek, ki ti posodi dežnik, ko sije sonce, in zahteva, da mu ga vrneš, ko dežuje. No, dežja in predvsem neviht pa imamo v teh dneh več kot dovolj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar