Slovenija bo še drugič poskušala obdavčiti kriptovalute, kot so bitcoin, ether, solana, XRP in druge. Pred okoli štirimi leti se je takratna vlada Janeza Janše že podala na to pot, a zakon na koncu ni zaživel. Zdaj to, leto pred koncem mandata, z zakonom o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev poskuša ministrski zbor pod vodstvom premierja Roberta Goloba. Kritiki napovedanih rešitev so glasni, pojavila se je tudi peticija proti obdavčitvi kriptosredstev.
Po zapisanem v predlogu obdavčljiv dogodek nastane vsakič, ko se kriptosredstvo zamenja za fiat valuto ali ko se zgodi prenos kriptosredstva v zameno za blago ali storitve pa tudi vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo. "Odsvojitev ne zajema menjave kriptosredstva za druga kriptosredstva in tudi ne prenosov kriptosredstev med denarnicami istega imetnika," so jasni na Ministrstvu za finance, ki je zakon pripravilo.
Pisci zakona zavajajo s primeri obdavčitev? Slovenijo smo primerjali z državami iz regije Adria.
Preberi še

Kriptodavek: Preko 320 odzivov, največ zmoti višina obdavčitve
Približno tretjina vseh odzivov izraža splošno nasprotovanje obdavčitvi kriptodobičkov.
09.05.2025

Kriptodavek razburja: Peticija v teku; čas za pripombe do 5. maja
Bitcoin društvo Slovenije in Blockchain Alliance Europe s peticijo proti obdavčitvi kriptosredstev. Kakšni so njihovi argumenti?
19.04.2025

Davki: Minister Boštjančič znova v konflikt z mediji
Po kritiki medijev ob izdaji ljudske obveznice, ministra moti poročanje o prenovi davčne politike.
08.05.2025

Davek na kriptovalute v Sloveniji: Imeli bi najvišjo stopnjo obdavčitve v regiji
V Sloveniji naj bi z novim letom zaživel davek, ki bi obdavčil prodajo kriptovalut.
05.05.2025

Kako je manj poslov z nepremičninami udarilo prihodke nepremičninskih posrednikov
Manj poslov, manj prihodkov? Ni nujno. Večina med velikimi z večjimi prihodki, kaj je ostalo pod črto, pa je druga zgodba.
09.05.2025

Vile Bokalce prodal za milijone evrov, grad končal na dražbi
V 15 minutah bodo poskušali prodati zemljišča z gradom Bokalce, vse skupaj vredno pet milijonov evrov.
08.05.2025
Kriptodavek: Preko 320 odzivov, največ zmoti višina obdavčitve
Predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev je v javni obravnavi sprožil val kritik in razkril široko nezadovoljstvo med zainteresirano javnostjo. Ministrstvo za finance je prejelo 322 odzivov, med katerimi je kar 37 odstotkov izpostavilo previsoko predlagano obdavčitev. Še 13 odstotkov pripomb se je nanašalo na sam predmet obdavčitve, medtem ko je 10 odstotkov opozorilo na zapletenost vodenja evidenc in administrativno breme. Približno tretjina vseh odzivov pa je bila usmerjena v splošno nasprotovanje sami ideji obdavčitve dobičkov iz kriptosredstev.
V izrazitem kontrastu s tem je ostal drugi zakonodajni predlog – novela Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov – brez enega samega odziva v javni razpravi. To lahko nakazuje na večjo sprejetost obstoječe ureditve ali pa preprosto manjšo občutljivost tega segmenta za javnost.
Največ odzivov glede višine obdavčitve, kar 37 odstotkov. Kaj sledi?
Kakšne so posledice, če Fursu ne javim stanja svojih kriptovalut?
V ponedeljek se je zaključila javna obravnava zakona, ki prinaša obdavčitev dobičkov iz kriptovalut, kot so bitcoin, ether, solana, XRP.Vrh obrazca Kot smo poročali, bo davčna osnovna obdavčena s 25 odstotki, v letu pa se bo povečevala (ali zmanjševala, če boste ustvarjali izgubo) vsakič, ko bo kriptosredstvo pretvorjeno v fiat valuto, ko ga boste dali v zameno za blago ali storitve, obdavčljiv pa je tudi vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo.
Ostajata dve izjemi: če boste kriptokovanec zamenjali za drugi kriptokovanec ali ga boste prenašali med denarnicami istega imetnika, ne gre za obdavčljiv dogodek. Najpozneje do 30. junija 2026 bo treba Fursu razkriti stanje kriptožetonov v vaših denarnicah.
Depositphotos
Želite hitreje v pokoj? 'Most' do upokojitve se zapira!
Ministrstvo za delo predlaga spremembo zakona o urejanju trga dela, ki bo otežila 'čakanje' na zavodu za zaposlovanje do upokojitve.Zdaj lahko brezposelni, ki so dopolnili 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, izkoristijo izjemo, po kateri jim je pripadala pravica do najdaljšega obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost – 25 mesecev. Gre za tako imenovani 'most' do upokojitve, saj delavcem omogoča, da na zavodu 'počakajo' do izpolnitve pogojev za upokojitev.
V praksi so delavci to možnost običajno uporabili ob dopolnitvi 58 let starosti, saj jim je v tem primeru 25-mesečno prejemanje nadomestila za brezposelnost omogočalo, da so v tem času izpolnili starostni pogoj za upokojitev, ki je zdaj postavljen pri 60 letih starosti.
Ugodnosti za starejše zaposlene: Le štiri dni dela na teden?
Ministrstvo za delo predlaga uvedbo novega mehanizma, po katerem bi se lahko starejši delavci odločili delati krajši delovni čas za nekoliko nižjo plačo, pri tem pa bi jim ostale vse pravice iz socialnih prispevkov. Gre za tako imenovani sistem 80/90/100, po katerem bi zaposleni delal 80 odstotkov časa, dobil bi 90 odstotkov plače, prispevki za socialno varnost pa bi bili plačani od 100-odstotne plače. Do te ugodnosti bi bili upravičeni zaposleni, stari 58 let in več.
"Gre za enega od ukrepov, ki se v praksi lahko pokaže kot zelo učinkovit. Prinesel bi večjo stopnjo fleksibilnosti. Starejši zaposleni namreč pogosto iščejo priložnosti, kako zmanjšati svojo obremenitev, ne da bi se morali povsem posloviti z delovnega mesta," je povedala Tina Novak Kač iz podjetja Competo.
Kljub skrajšanemu delovniku bodo prispevki obračunani od plače za poln delovni čas.
Vlada potrdila pokojninsko reformo: Kaj prinaša bodočim upokojencem
Vlada je v četrtek potrdila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Reforma, ki je del obveznosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, odgovarja na staranje prebivalstva in potrebo po dolgoročno vzdržnem sistemu. Zasnovana je bila v okviru socialnega dialoga in obsežnih razprav s ključnimi deležniki. Kaj si lahko obetamo bodoči upokojenci?
Kako je manj poslov z nepremičninami udarilo prihodke nepremičninskih posrednikov
Zadnji javno dostopni podatki geodetske uprave o dogajanju na nepremičninskem trgu kažejo, da število poslov upada. V poročilu za lani so ugotavljali, da je bilo s stanovanji in zemljišči kar 20 odstotkov manj prometa, s hišami pa 15 odstotkov manj.
Na drugi strani se nepremičnine še vedno dražijo – stanovanja so se v enem letu podražila za 10 odstotkov, hiše za odstotno točko manj, medtem ko je bila rast cen stavbnih zemljišč 17-odstotna.
Vile Bokalce prodal za milijone evrov, grad končal na dražbi
Na ljubljanskih Bokalcah je zraslo elitno naselje, ki ga pred radovednimi očmi skrbno varujejo vrata. Dostop je omogočen le stanovalcem in izbranim povabljencem. O nastajanju prestižnega projekta smo se takrat pogovarjali z Jožetom Vidrihom, direktorjem družbe Bokalce, ki je nekatere zgrajene – a še ne v celoti dokončane – prestižne vile zamenjal tudi za okoli milijon evrov (dokončane se na najbolj znanem slovenskem nepremičninskem portalu oglašujejo s prodajno ceno do tri milijone evrov). Takrat je za Bloomberg Adria dejal, da kupcev s tako globokimi denarnicami v Sloveniji ne manjka.
Le lučaj stran od vil Bokalc je propadajoči grad Bokalce. Tudi v tem projektu se pojavlja Vidrih, in sicer prek družbe GB Projekt – s Špelo Vidrih Mlakar sta direktorja. Že pred leti se je govorilo, da za ta projekt iščejo investitorja. Ko smo se lanskega avgusta pogovarjali z Vidrihom, je o projektu gradu dejal, da je v mirovanju in v pričakovanju optimalnih investitorjev, ki bi prepoznali vse prednosti grajskega objekta na tej idilični lokaciji.
V 15 minutah bodo skušali prodati zemljišča z gradom Bokalce, vse skupaj vredno pet milijonov evrov.
Bloomberg
Novi papež Američan: Leon XIV
"Habemus Papam" oziroma "imamo papeža". To je Novi papež Robert Francis Prevost si je izbral ime Leo XIV. Gre za prvega ameriškega papeža. Star je 69 let. Rimskokatoliški kardinali, zbrani v Vatikanu v Rimu, so izbrali novega papeža, ki bo vodil 1,4 milijarde vernikov, svojo odločitev pa so v četrtek naznanili z oblakom belega dima iz dimnika nad Sikstinsko kapelo.
80 let zmage in 25 let sramote. Kakšna je prihodnost Putinove Rusije?
Včeraj se je pod odrom moskovskega Rdečega trga, na katerem je najvidnejše mesto zasedal ruski predsednik Vladimir Putin, na svečanem vojaškem mimohodu ob dnevu zmage sprehodilo več kot 10 tisoč vojakov. Med njimi so bili poleg ruskih tudi kitajski, vietnamski, kazahstanski in egiptovski, s čimer je želel Putin svetu pokazati, kako široko zavezništvo in ugled v mednarodni skupnosti uživa država, ki že več kot tri leta zavojuje suvereno Ukrajino, onemogoča opozicijo, destabilizira Evropo in v šahu drži svetovno gospodarstvo.
Dejstva, da je Rusija zadnjih 25 let, kolikor ji v predsedniški in premierski vlogi načeluje Putin, na napačni strani zgodovine, ni moglo zakriti niti 29 svetovnih voditeljev, ki so se udeležili parade ob 80. obletnici zmage nad nacizmom. Kvečjemu so povabljenci, med katerimi so srbski predsednik Aleksandar Vučić, pa slovaški premier Robert Fico, venezuelski predsednik Nicolas Maduro, brazilski voditelj Luiz Inacio Lula da Silva, predvsem pa osrednji in najvišji gost – kitajski voditelj Xi Jinping, to klavrno dejstvo še dodatno poudarili.
Rusko gospodarstvo pregreto, odvisnost od Kitajske rekordna, na mizi plinovod Moč Sibirije 2.
Trgovci smrti: Kdo v Gazi prekupčuje s humanitarno pomočjo?
Izraelska mobilizacija, čete IDF vzdolž meje s palestinsko enklavo, stopnjevanje zračnih napadov, reševanje talcev, uničenje Hamasa, strah in beda Palestincev. Stanje v Gazi je te dni skorajda na las podobno razmeram tik pred izraelsko ofenzivo oktobra leta 2023. Z eno pomembno razliko: Izrael tokrat za končni obračun z zapriseženim sovražnikom judovske države poleg vojakov, tankov in letal pripravlja še ostre finančne in monetarne ukrepe.
Tel Aviv je namreč po stopnjevanju napadov jemenskih hutijevcev in eskalacije spopadov v Gazi odredil mobilizacijo več tisoč rezervistov, s katerimi bo v kratkem krenil v razširjeno kopensko ofenzivo. Za slednjo premier Benjamin Netanjahu upa, da bo odločilna, saj namerava z njo porezati razvejene finančne lovke Hamasa. Islamistična milica se ob rapidno usihajočih virih po besedah sogovornikov namreč polašča humanitarne pomoči za Palestince, Izrael pa je odločen, da bo temu naredil konec.
Strokovnjak za terorizem Kopač: 'Hamas zlorablja humanitarno pomoč in jo preprodaja na črnem trgu'.
Bloomberg
Lahko strah pred vojno iz Indije prežene slovenska podjetja?
Razmere v Južni Aziji se v zadnjih tednih zaostrujejo. 22. aprila je na ozemlju regije Kašmir pod indijsko upravo pet oboroženih pripadnikov islamistične organizacije Odporniška fronta ubilo 26 in ranilo več kot 20 ljudi na ozemlju pod indijsko upravo v himalajski regiji Kašmir, enem najbolj razgretih območij na planetu.
Med največjimi slovenskimi podjetji, ki so svoje dobavne verige že selila na podkontinent, je novomeški farmacevt Krka, ki je v Indiji prisoten že od začetka stoletja. "Poslovanje poteka tako, kot je potekalo doslej. Tudi v prihodnje ne pričakujemo sprememb," o zaostrovanju vojaških razmer povedo pri Krki.
Kako bi zaostrovanje razmer med Indijo in Pakistanom lahko vplivalo na naložbe?