Slovenske in hrvaške banke nadpovprečno: So pripravljene na slabše razmere?

Dobičkonosnost bank v Evropski uniji je rasla tudi v prvem trimesečju leta 2023, njihovi količniki kapitala, financiranja in likvidnosti pa ostajajo dobri. Izdajanje bančnih dolžniških vrednostnih papirjev se je po začasni zaustavitvi zaradi pretresov, ki sta jih povzročili banki Silicon Valley Bank (SVB) in Credit Suisse, nadaljevalo. To so glavne ugotovitve četrtletne analize tveganj Evropskega bančnega organa (EBA), ki je pod drobnogled vzel 85 bank.

Bančni regulator v prihodnje pričakuje upadanje količnikov likvidnosti iz financiranja zaradi odplačil ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja Evropske centralne banke. Negotovi gospodarski obeti poslabšujejo zaupanje in razpoloženje potrošnikov in podjetij ter zmanjšujejo nagnjenost bank k tveganju. Več bank pričakuje, da se bo kakovost sredstev v prihodnje poslabšala. Da bi se spopadle z negotovimi obeti, so številne banke že začele oblikovati rezervacije.

Višje obrestne mere so pripomogle k večji dobičkonosnosti bank, saj je povprečna donosnost kapitala v prvem četrtletju dosegla 10,4 odstotka. Vendar bi se v prihodnje lahko neto obrestni prihodki zmanjšali zaradi prevrednotenja vlog, napoveduje EBA. V prvem četrtletju je količnik kapitalske ustreznosti v EU dosegel 15,7 odstotka, kar je 30 bazičnih točk več kot v prejšnjem četrtletju.

Izračuni EBA so narejeni na vzorcu bank, ki pomeni približno 80 odstotkov bilančne vsote bank na ravni EU, zato lahko odstopajo od nekaterih podatkov lokalnih centralnih bank, a kljub temu dajejo jasno sporočilo o usmeritvi, poročilo komentira glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez.

Slovenija in Hrvaška nadpovprečno

V celotni EU se dobičkonosnost bank povečuje z rastjo neto obrestnih marž. Po podatkih Banke Slovenije je bila 12,4-odstotna donosnost kapitala v Sloveniji za štiri odstotne točke večja kot v prvem četrtletju 2022, kar je skoraj eno odstotno točko nad povprečjem EU. Nekoliko večji premik je bil na Hrvaškem, kjer se je donosnost kapitala po podatkih tamkajšnje centralne banke povečala za pet odstotnih točk na 14 odstotkov.

"Takšna gibanja niso presenetljiva, saj komercialne banke danes dosegajo večje donose z umikanjem presežne likvidnosti pri centralnih bankah. To je šolski primer učinkov monetarnega zaostrovanja na poslovne rezultate, zlasti ker znatne presežne likvidnosti, ustvarjene s tiskanjem denarja v zadnjih desetih letih, ni mogoče nenadoma počrpati iz sistema," pojasnjuje Knez. Nenaden umik tega presežka bi škodoval stabilnosti sistema, saj likvidnost nikoli ni enakomerno porazdeljena med bankami.

Drugi razlog za rast bančnih zaslužkov je tudi posledica monetarnega zaostrovanja, in sicer dviga obrestnih mer za posojila, medtem ko obrestne mere na depozite počasneje rastejo. Še počasneje kot v EU rastejo v regiji.

Razlog je v zelo veliki likvidnosti bank, kar najbolje potrjuje povprečno razmerje med posojili in vlogami zasebnega sektorja, ki je 63 odstotkov na Hrvaškem in 67 odstotkov v Sloveniji (po podatkih EBA Risk Dashboard) v primerjavi s 109 odstotki na ravni celotne EU.

Kdaj višje obrestne mere na depozite?

Na to v naši regiji kaže tudi gibanje kazalnika NSFR, to je razmerja med obveznostmi in aktivami bank. V Sloveniji je ta kazalnik po podatkih EBA 175-odstoten, na Hrvaškem pa še višji, in sicer 181-odstoten, kar je bistveno več od regulativne meje 100 odstotkov in povprečja EU, ki znaša 126 odstotkov.

Knez meni, da je dvig obrestnih mer na depozite v procesu monetarnega zaostrovanja neizogiben, vendar bi moral v Sloveniji, predvsem pa na Hrvaškem, ta proces prav zaradi izdatne likvidnosti v sistemu potekati počasneje kot v večini držav EU.

Boljši rezlutati slovenskega in hrvaškega bančnega sistema se kažejo predvsem v visokih stopnjah celotnega kapitala, majhnem deležu slabih terjatev v celotnih posojilih in pokritosti slabih terjatev z oslabitvami.

Ob tem Knez spomni, da imajo banke v manjših državah bolj omejen dostop do kapitala, ki pa je dražji, kot velja za velike banke v večjih članicah EU. "Kakor koli že, ti kazalniki kažejo, da sta bančna sistema Hrvaške in Slovenije dobro pripravljena na morebitno poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja kot posledice trenutne slabitve gospodarske aktivnosti," je prepričan Knez.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar