Danes vse poti vodijo v Rim, tudi tiste z ukrajinskega bojišča. Toda Rusija v sklepni fazi pogajanj o ukrajinskem mirovnem sporazumu še naprej stopnjuje pritisk na Ukrajino in krepi svojo pogajalsko pozicijo. "Pustolovščina kijevskega režima je popolnoma propadla," je tako danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin in čestital ruskim silam, ki so po njegovih besedah premagale ukrajinsko vojsko v regiji Kursk.
Kremelj je danes sporočil, da je Rusija ponovno prevzela nadzor nad Kurskom, obmejnim območjem, kjer je Ukrajina lani sprožila nepričakovano ofenzivo in so v zadnjih tednih potekali siloviti boji med sprtima stranema. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je v naknadnem sporočilu na Telegramu zapisal, da ruske trditve "ne držijo".
Osvoboditev ruskega ozemlja bi za Moskvo pomenil pomembno okrepitev pogajalske pozicije v kritičnem trenutku mirovnih pogajanj. Kijev je namreč na rusko bojišče z namenom uporabe zasedenih ruskih ozemelj kot pogajalskega vzvoda pošiljal dragocena sredstva, ki jih je preusmerjal s tisočkilometrske domače fronte. Operacija za zavzetje ozemlja v regiji Kursk oblast se je avgusta lani začela tudi zato, da bi Ukrajina zmanjšala pritisk na osrednjo fronto, ki se je znašla v težavah.
Preberi še

Trump graja Zelenskega, Rusi pa raketirajo Kijev
Predsednik Donald Trump je ukrajinskega pedsednika Volodimirja Zelenskega je pozval, naj sprejme Moskvi naklonjen mirovni sporazum.
24.04.2025

Ukrajina: Kaj tiči v ozadju Trumpovega sporazuma o mineralih?
Trump med obiskom Meloni napovedal sklenitev sporazuma z Ukrajino o izkoriščanju mineralov.
18.04.2025

Putin surovo napadel Ukrajino, ZDA zavite v pomenljivi molk
Trump po silovitem ruskem napadu na Ukrajino zavrnil obsodbo držav kluba G7.
15.04.2025
Vatikanska prelomnica
Kot smo zapisali v napovedi pogrebnih slovesnosti, ki se jih je udeležilo preko 150 državnih delegacij, se je ta v maniri znatne vatikanske mehke moči in diplomacije znova izkazala za ključen katalizator geopolitičnih sprememb.
Ob robu pogreba papeža Frančiška sestala ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški kolega Donald Trump, pri čemer je ukrajinski voditelj na omrežju X zapisal, da je bila tema 15-minutnega pogovora brezpogojna prekinitev spopadov. Kasneje se je Zelenski sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, tekom dneva pa še s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
"Upam na rezultate pri vsem, o čemer sva govorila. Zaščita življenj našega ljudstva. Polna in brezpogojna prekinitev ognja. Zanesljiv in trajen mir, ki bo preprečil izbruh še ene vojne," je zapisal. "To zelo simbolno srečanje lahko postane zgodovinsko, če dosežemo skupne cilje," je dodal Zelenski.
Različni predlogi
Srečanja potekajo v kritičnem trenutku, saj se mirovna pogajanja za prekinitev ognja prevešajo v končnico. Jasno je, da namerava Trump 'mirovno kupčijo' skleniti še pred iztekom prvih 100 dni njegove vlade, saj je pred volitvami obljubljal, da bo vojno končal v enem dnevu. Konec aprila bo tudi formalno konec tako imenovanih medenih tednov, kakor imenujemo uvodno obdobje vsake vlade.
ZDA so Ukrajini predstavile načrt za prekinitev ognja, ki so uvertura v načrte za njeno povojno prihodnost. Ta predvidevajo formalizacijo ruskega nadzora nad vsemi ozemlji, ki jih je nezakonito zasedla od začetka invazije pred tremi leti. Predlog vključuje tudi doslej nepojmljivi precedens: formalno priznanje ZDA, da je polotok Krim, ki ga je Moskva zasegla leta 2014, zdaj rusko ozemlje. Zato mnogi menijo, da gre za diktirani mir, ki vodi v kapitulacijo Ukrajine.
Zelenski je prejšnji teden dejal, da Ukrajina na nepravični mir nikoli ne bo pristala, saj bi s tem kršila ukrajinsko ustavo; takšno stališče podpira tudi večina evropskih zaveznic. Tako ima ukrajinski voditelj nasprotni predlog, ki bi končal konflikt pod veliko manj radodarnimi pogoji za Rusijo, saj vključuje več milijard dolarjev odškodnine za Ukrajino, ki bi jih plačala Rusija, navaja New York Times.