Banka Slovenije: Skrbi vzbuja gospodarska aktivnost

Banka Slovenije (BS) v svojem makroekonomskem poročilu, ki ga je objavila danes, navaja, da je v evrskem območju ob koncu drugega četrtletja mogoče zaznati umirjanje gospodarske aktivnosti. Podobno sliko podatki slovenskih bankirjev razkrivajo tudi za domače gospodarstvo, saj modelske ocene nakazujejo umiritev aktivnosti glede na predhodno četrtletje, pojasnjujejo v BS.

Rast cen v Sloveniji se podobno kot v evrskem območju postopoma umirja, pri čemer osnovna inflacija ostaja visoka. Razmeroma inerten trg dela, kjer je Slovenija trenutno v obdobju najnižje stopnje brezposelnosti, je ob upoštevanju ugodnih podatkov in povišani inflaciji pomemben dejavnih rasti povprečne bruto plače nad dolgoletnim povprečjem.

Delež aktivno delovnega prebivalstva se je aprila znova povečal in se približalo vrhu z lanskega decembra, anketni kazalniki pa kažejo na nadaljnjo rast zaposlenosti tudi v nadaljevanju leta. Zaradi rekordno nizke brezposelnosti in izpraznjenega domačega kadrovskega bazena podjetja iščejo delavce v tujini. Ti trenutno prispevajo dobrih 86 odstotkov k medletni rasti zaposlenosti. Ob visoki tesnosti trga dela in vztrajno povišani inflaciji ostaja medletna nominalna rast povprečne bruto plače visoko nad dolgoletnim povprečjem.

Tudi v območju z evrom se po spodbudnih razmerah v storitvenih dejavnostih v predhodnih mesecih aktivnost umirja tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih. Ob tem padec novih naročil junija nakazuje na manjše povpraševanje, o čemer po navedbah BS poročajo tudi slovenska izvozna podjetja. Po junijski napovedi Evropske centralne banke (ECB) naj bi se gospodarstvo evrskega območja izognilo recesiji in letos doseglo 0,9-odstotno rast, naslednje leto pa naj bi se ta okrepila na 1,5 odstotka.

 

 

Gradbeništvo stabilno, blagovna menjava in industrija navzdol

V Sloveniji ugodna gibanja zaznamujejo tiste dejavnosti, ki so pretežno usmerjene na domači trg. Veliki infrastrukturni projekti poganjajo gradbeništvo, ugodne razmere na trgu dela pa spodbujajo splošno potrošnjo gospodinjstev. Stopnjevanje široke potrošnje se je v drugem četrtletju kazalo zlasti v okrepljeni prodaji avtomobilov, medtem ko so realni prihodki v trgovini na drobno in zasebnih storitvah medletno upadli.

Manj obetavno kaže industrijskim sektorjem, saj razmere ostajajo zahtevne, obseg novih naročil pa še naprej upada. Gibanje industrijske proizvodnje je sicer v drugem četrtletju izrazito nestanovitno, saj je močnemu upadu aprila že v naslednjem mesecu sledil popravek navzgor. Ob precej negotovih in razhajajočih se kazalnikih aktivnosti trenutna modelska ocena kaže, da bo bruto domači produkt BDP v drugem četrtletju nekoliko nižji v primerjavi s prejšnjim.

Dolgoročne izglede kazi padec vrednosti blagovne menjave, ki je bil še zlasti izrazit pri uvozu in je predvsem posledica negativnega prispevka menjave energentov in proizvodov kovinske industrije. Umirjanje je bilo prisotno tudi v večjem številu drugih skupin blaga, kar se odraža v vse manjši menjavi transportnih storitev in s tem pojasnjuje šibkejša gibanja storitvene menjave. Saldo na tekočem računu je letos prešel v presežek, ki se je v prvih petih mesecih približal poldrugi milijardi evrov, še navajajo v BS.

Rast cen v Sloveniji ostaja povišana. Skupna inflacija se umirja, vendar predvsem zaradi negativnega prispevka energentov. Osnovna inflacija ostaja ob vse večji vlogi domačih cenovnih dejavnikov visoka in je s 7,2 odstotka junija že presegla skupno inflacijo, ki se je ustavila pri 6,6 odstotka. Prav tako ostaja visoka rast cen hrane. Narava dejavnikov, ki v zadnjih mesecih postajajo vedno bolj odvisni od domačih gospodarskih razmer, s tem krepi pozive k čim večji komplementarnosti ekonomskih politik.

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar