Trumpovih 100 dni: Impotentna doktrina šoka in groze

Nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je leta 2002 podal zdaj že splošno uveljavljeno opredelitev vrste tveganj, na vrh katere je postavil 'neznane neznanke'; stvari, torej, o katerih ne vemo nič in jih je zato nemogoče predvideti. Kategorijo negotovosti je v zgolj 100 dneh vladavine na novo opredelil ameriški predsednik Donald Trump, ki postaja definicija maksimalnega hazarda.

Prav to je namreč najustreznejši povzetek uvodnega medenega obdobja ameriškega 'carinamoža', ki je s trgovinsko vojno na glavo obrnil tako globalni ekonomski kot tudi geopolitični svetovni red. Točna ta, ki so ga ZDA postopoma in v skladu z lastnimi interesi gradile od druge svetovne vojne. To pa je prava nočna mora za ekonomske in politične odločevalce. Kakšna je pravzaprav njegova strategija ali ta sploh obstaja in kako naj se nanjo v naslednjih štirih letih pripravi gospodarstvo?

Ruska ruleta

"Trump nima strategije," o temeljni matrici Trumpove ekonomske in zunanjepolitične agende, ki se s carinami močno prepletata, meni poznavalec ameriške notranje politike, politolog in predavatelj s Fakultete za družbene vede Tomaž Deželan. Trumpova stališča je od zunaj pogosto težko povezati v koherentno strategijo, še manj predvideti njegov naslednji korak, kar ne nazadnje bega tudi gospodarstvenike in vlagatelje na finančnih trgih.

"Administracija je s kombinacijo agresivnih izvršnih ukrepov, močnih sprememb trgovinske politike in drastičnih proračunskih rezov ustvarila stanje povečane negotovosti, ki je načelo temeljno zaupanje stabilnosti finančnih trgov," vpliv Trumpovega tveganega pristopa k upravljanju najmočnejšega gospodarstva z najpotentnejšim kapitalskim trgom ocenjuje Ven Florjančič, upravitelj premoženja pri NLB Skladih. Zaupanje ameriškim trgom, njihovemu dolgu in valuti, "kot ključni pogoj za dolgoročne investicijske in poslovne odločitve," je v 100 dneh na račun dnevno spreminjajočih carinskih ukrepov skopnelo kot spomladanski sneg.  

"Res je, da imajo ZDA velik trgovinski primanjkljaj z nekaterimi državami, ampak ga tudi v veliki meri financirajo tuji vlagatelji iz držav, ki kupujejo ameriške obveznice," realnost trgovinskega položaja ZDA, s katerim se Trump ne more sprijazniti, komentira ekonomist Matej Lahovnik. ZDA imajo velike koristi od tega, da je dolar svetovna valuta, zato so njegovi ukrepi za ZDA ekonomsko škodljivi, rezime prvih 100 dni podaja ekonomist.

Ko je Trump 2. aprila z napovedjo vzajemnih carin napovedal osvoboditev ameriškega gospodarstva, se je to pod težo predsednikove ofenzive na najtesnejše trgovinske partnerice ZDA začelo sesedati. Črni petek, 4. aprila, je bil najslabši dan za ameriške delnice po letu 2020, drugi najslabši pa četrtek, torej dan prej. Nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers je dejal, da je "bil to četrti največji dvodnevni premik po drugi svetovni vojni", drugi trije so bili zlom leta 1987, finančna kriza leta 2008 in pandemija.

 

Zamajalo se je zaupanje odpornosti ameriškega gospodarstva, napovedi o recesiji so po dolgem obdobju konjunkture vrtoglavo narasle. Mednarodni denarni sklad meni, da je verjetnost za letošnjo recesijo v ZDA 40-odstotna, ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg, jo postavljajo na 45 odstotkov, stavnica Polymarket pa na 55 odstotkov.

"Povišane obrestne mere na obvezniški krivulji, upad potrošniškega zaupanja in naraščajoča brezposelnost – posledica zmanjševanja javne porabe – so dodaten pritisk na pričakovanja glede prihodnje gospodarske rasti," rusko ruleto, ki jo Trump igra z gospodarstvom ZDA, povzema Florjančič.

''Moramo biti nepredvidljivi''

Bolj kot nad carinami samimi so se Trumpovi meceni v vrstah podjetniške elite začeli pritoževati nad negativnimi posledicami negotovosti - kakšne bodo, za koga veljajo in kdaj bodo stopile v veljavo. Trump je v intervjuju za mrežo Fox na njihove litanije odgovoril na svoj način: "Imajo veliko jasnosti. Na to se samo izgovarjajo. To je že skoraj kot puhlica. To stalno ponavljajo: želimo si več jasnosti."

Toda za podjetja, tudi slovenska, ki delujejo globalno, je predvidljivost poslovnega okolja ključnega pomena. "Trump je zagotovo vnesel veliko mero nepredvidljivosti in volatilnosti," meni direktor razvoja poslovanja in marketinga pri SIJ Aleš Falatov. Pravi, da Trumpovo negotovo delovanje v tem trenutku "dominira nad dogajanjem", a da je v ozadju odločitev, ki so po njegovem v veliki meri usmerjene v doseganje želenega učinka pri domači javnosti, "hladna vojna s Kitajsko za prvo mesto v globalnem gospodarstvu".

Ker je Wall Street sredi obdobja poročal o poslovanju blue chipov, lahko omenimo, da številne multinacionalke v svoje napovedi poskušajo vključiti 'Trumpov efekt'. Florjančič pravi, da podjetja v avtomobilski industriji, farmaciji in visoki tehnologiji kot tudi v proizvodnji splošnih potrošnih dobrin, "opozarjajo na vse težje predvidljive dobičke". "Vse več podjetij v svojih napovedih opozarja na šibkejša pričakovanja, višje stroške kapitala in potrebo po bolj obrambnih strategijah za prihodnost," o vplivu na finančno načrtovanje opozarja Florjančič. Toda kako kvantificirati nekaj tako nepredvidljivega, kot je popolnoma individualiziran stil voditelja? Eden od visokih uradnikov administracije je namreč za revijo Time dejal: "Naš uspeh je odvisen od njegove sposobnosti, da vas šokira."

Podjetja 'ameriško negotovost' poskušajo uravnotežiti z alternativami, s čimer se ponastavlja povojni svetovni red. "S politiko do vojne v Ukrajini je omajal zaupanje držav članic Nata v ZDA, s carinsko vojno pa porušil odnose s trgovinskimi partnericami," meni Lahovnik.

Pravi, da se tako spreminjata globalno ravnovesje moči in pomen posameznih trgov, "saj je na primer Apple zaradi Trumpove carinske vojne že napovedal selitev proizvodnje iz Kitajske v Indijo, Roche pa selitev dela proizvodnje v ZDA". To, pravi, bo med drugim okrepilo sodelovanje držav skupine Brics, ki se zavzemajo za alternativni geopolitični red ter dedolarizacijo mednarodne trgovine. Če bi do tega prišlo, bi Trump s svojimi potezami oslabil geoekonomski položaj ZDA in dolarja, ne pa okrepil, kot trdi sam.

Toda, ali je lahko stopnjevanje negotovosti do absurda, ki daje noto Trumpovemu stilu vladanja, v resnici del širše politične strategije? V reviji The New Yorker so pronicljivo zapisali, da je nepredvidljivost Trumpov zaščitni znak. 

Ne nazadnje je točno tako svojo strategijo opredelil tudi sam, ko je v času svojega prvega mandata dejal, da "morajo biti nepredvidljivi". Pri tem je paradoksalno, da je Trump za prvih 100 dni svoje vlade dejal, da je "najbolj transparenten in dostopen predsednik v zgodovini". Nemara pa je to le še eno poglavje v njegovem priročniku vladanja s šokom in grozo?

Strategija norosti

Deželan ima drugačen pogled, zlasti kar zadeva glavno temo njegove gospodarsko-politične agende – onemogočanja okrepljene Kitajske. "Njegova strategija norosti je, da v ozadju ni strategije. To dokazujeta skrajna neusklajenost in neinformiranost njegovega ožjega kroga, ki zgolj spremlja predsednikovo delovanje in se temu prilagaja," vihravi slog, ki ga ne dohajajo niti njegovi najožji sodelavci, povzema strokovnjak. Trump, pravi, je ne nazadnje nestanovit tudi glede lastnih odločitev, saj jih "pozneje pogosto sam negira", o neznani neznanki na čelu največjega gospodarstva meni politolog.  

Če kaj, potem Trumpu ne moremo oporekati njegovega revolucionarnega sloga. Seznam tem, ki se jih je lotil v času vladnih 'medenih tednov', je naravnost vrtoglav. Politolog in ekonomist Bogomil Ferfila je tako že ob njegovi inavguraciji dejal, da bo Trump z uresničevanjem napovedanih ukrepov v drugo krenil na vso moč, saj mu v nasprotju s prvim mandatom ni treba paziti na 'izvoljivost', "zato tudi nima ničesar izgubiti".

Bliskovito uresničevanje agende mu omogoča vladanje z dekreti, ki jih predsednik lahko v skladu z ustavo podpiše ob razglasitvi izrednega stanja. Tako je storil tudi s carinami in preostalimi 130 izvršnimi ukazi, kolikor jih je podpisal v prvih 100 dneh. Ob tem je prekašal samega sebe, saj jih je v enakem obdobju prvega mandata izdal komaj 33.

Dežurni krivec Obama

Trump je morda največji dolžnik na zunanjepolitičnem področju. V predvolilni tekmi je demokratsko administracijo napadal, češ da je ta zakuhala vojno v Ukrajini, ki jo je 'mojster kupčije' sposoben končati v enem dnevu.

 

 

Vzhod Evrope na uresničitev njegove obljube, s katero bi se, kakor je dejal v svojem inavguracijskem govoru, okronal za mirovnika, po 100 dneh še naprej čaka. Kot kažejo izjave o razočaranju nad Vladimirjem Putinom in pritisk na Volodimirja Zelenskega, naj sprejme nepravični mir, ki bi v roke zavojevalcev potisnil Krim in vzhodna okupirana območja, geopolitične kompleksnosti Trumpa frustrirajo. Krivec? Demokrati z Barackom Obamo na čelu. "Ne vem, kako lahko po 12 letih opozarjate na Krim, o tem morate vprašati Obamo," je v nedeljo povedal novinarjem. "Krimu sta se odpovedala Obama in Joe Biden," je bil nazoren.

Podobno neuspešen je tudi pri umirjanju razmer na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael s podporo ZDA nadaljuje s preoblikovanjem regije po načelih lastne državne varnosti. Medtem ko Jeruzalemu pušča proste roke, se Trump po načelu 'maksimalnega pritiska' na oslabljeni Iran znova poskuša razlikovati od predhodnih demokratskih administracij.

Odraz tega je revizija Obamovega jedrskega sporazuma z Iranom, znanega kot JCPOA, oziroma poskusa izposlovanja 'boljšega sporazuma' od demokratskega, ki po novem - poleg jedrskega orožja - vključuje tudi omejevanje programa razvoja balističnih raket in posledične okrnitve že tako oslabljene projekcije moči islamistov.

V tej smeri trenutno potekajo najbolj intenzivni pogovori med Washingtonom in Teheranom v zadnjem času, za katere poznavalec Primož Šterbenc pravi, da "nikakor ni izključeno, da bi ZDA lahko dosegle jedrski dogovor z Iranom''. Docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem meni, da je to posledica regionalne slabitve Teherana, saj je "Iran zdaj izjemno ranljiv". Faris Kočan, politolog s Fakultete za družbene vede, pa dodaja, da "ZDA z Izraelom izkoriščajo dejstvo, da je Iran močno oslabljen in izgublja zastraševalno moči, s tem pa tudi regionalni položaj".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar