Evropsko gospodarstvo se je kljub vsemu uspelo izogniti recesiji v prvem četrtletju, saj revidirani podatki kažejo, da je rast BDP stagnirala, ni pa se krčila, kot je pokazala tretja ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Tako je proizvodnja v skupnosti 20 držav v prvem četrtletju ostala nespremenjena.
Prvi dve oceni sta celo pokazali, da je evropsko gospodarstvo v prvem četrtletju zraslo, potem pa je tretja ocena pokazala, da naj bi bilo v blagi recesiji. Krčenje BDP naj bi sicer bilo minimalno, zgolj 0,1-odstotno.
"Ne glede na to, ali se je evrsko območje skrčilo ali ne, obeti ostajajo šibki. Ko učinek energetskega šoka mine, bodo še vedno vidni učinki stroge denarne politike. To bo upočasnilo rast do konca leta," je dejal Jamie Rush, glavni evropski ekonomist za Bloomberg Economics.
Preberi še
Raziskava Ifo o inflaciji: 'Do 2026 se ne bomo približali cilju ECB'
'Globalna inflacijska pričakovanja stagnirajo na visoki ravni,' je pokazal raziskava Ifo.
17.07.2023
Francija ob prazniku nič slavnostno – grožnje nemirov in recesije
Francoskemu gospodarstvu se v drugem četrtletju obeta krčenje.
14.07.2023
Ohlajanje proizvodnega sektorja od Japonske do ZDA: 'Jasni znaki recesije'
Kompozitni indeks PMI v evroobmočju nad 50 točkami drži le storitveni sektor.
03.07.2023
Da je gospodarska aktivnost res šibka, je pokazala tudi zadnja raziskava med nabavnimi menedžerji. Indeks PMI, ki ga izračunava S & P Global, je upadel na 50,3 točke, kar je najnižja vrednost od januarja. To kaže na ponovno šibkost gospodarstva po spomladanski kratki oživitvi. Nova naročila so se zmanjšala prvič po januarju, rast zaposlovanja se je upočasnila, poslabšala pa so se tudi pričakovanja o prihodnji proizvodnji.
Evropska komisija je sicer maja izboljšala napovedi za regijo in zdaj napoveduje, da bo BDP v državah s skupno valuto letos napredoval za 1,1 odstotka, leta 2024 pa za 1,6 odstotka.
Jedrna inflacija se še krepi
Gospodarstvo najbolj zavira proizvodni sektor, čeprav staro celino obremenjuje tudi inflacija. Ta se je skoraj prepolovila od 10,6-odstotnega vrha v oktobru, kljub temu pa naj bi Evropska centralna banka (ECB) prihodnji teden znova zvišala obrestne mere.
Jedrna inflacija, ki je ključno merilo rasti cen za ECB, je junija zrasla bolj, kot so pokazali prvi podatki. Po podatkih Eurostata so se osnovne potrošniške cene brez nestanovitnih elementov, kot sta hrana in energija, v primerjavi z letom prej zvišale za 5,5 odstotka. Prva ocena je pokazala na 5,4-odstotno rast cen, maja pa je bila ta pri 5,3 odstotka.