Nova odredba o spremljanju cen hrane v veljavi šele jeseni

Potem ko je z julijem v veljavo stopila odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, s katero bo država naslednje pol leta spremljala cene pridelkov in izdelkov v prehranski verigi, je državni zbor na včerajšnji seji z 79 glasovi za in brez proti sprejel novelo zakona o kmetijstvu.

Z novo zakonodajo na področju kmetijstva se med drugim vzpostavlja tudi nova pravna podlaga za odredbo spremljanja cen hrane, s katero vlada Roberta Goloba poskuša omejiti prehransko draginjo, preko nje pa vplivati tudi na rast oziroma zmanjšanje inflacijskih pritiskov na prebivalstvo. Kaj prinaša odredba, kako naj bi ta delovala v praksi in predvsem, kakšne učinke na prehransko draginjo lahko pričakujemo državljani, smo na straneh Bloomberg Adria pred dnevi že pisali.

Ukrep, ki je stopil v veljavo na podlagi Zakona o kontroli cen (ZKC) iz leta 1999 in ga bo nadomestila nova zakonodaja spominja na dosedanje popisovanje in spremljanje cen hrane v košarici 15 osnovnih skupin živil. A tako košarica kot tudi odredba o spremljanju cen vzdolž agroživilske verige po ocenah naši sogovornikov iz vrst stroke, predstavnikov kmetijskih in trgovinskih organizacij oziroma združenj, ne bo imel bistvenega vpliva na umiranje inflacije.

Ti so največ dvomov izrazili na račun ukrepov, ki bi jih lahko vlada sprejela na podlagi zbranih informacij in s katerimi bi lahko ta kakorkoli vplivala na morebitno neutemeljeno oziroma prekomerno zaračunavanje marž deležnikov. V Sloveniji imamo ne nazadnje tržno gospodarstvo, kjer država nima nikakršnih pristojnosti za poseganje oziroma reguliranje odnosov med entitetami na trgu, so si bili enotni naši sogovorniki.

Ministrstvo za kmetijstvo: ukrepi podobni blaženju posledic ukrajinske vojne ali pandemije

Zato so nekoliko nenavadne izjave poslancev koalicije, s katerimi so ti pospremili potrditev novele. Tako je denimo poslanka Levice Tatjana Greif ocenila, da je ta korak v pravo smer, češ da bodo zbrani podatki po njihovem mnenju lahko služili širšemu naboru ukrepov, saj "bodo uporabni kot zametek družbenega planiranja proizvodnje in preskrbe s hrano, ki bo ob podnebnem zlomu moralo nadomestiti tržne mehanizme proizvodnje in distribucije."

Pristojna ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je novelo v državnem zboru prav tako pospremila z besedami, ki napeljujejo k misli o poseganju po tovrstnih intervencionističnih oziroma "planskih" ukrepih. Po njenem namreč nova zakonodaja vladi, za razliko od starega zakona ZKC, med drugim zagotavlja pravno podlago za "izvedbo zbiranja, spremljanja in analiziranja podatkov o ceni, količini in poreklu v verigi preskrbe s hrano", ki bo omogočala tudi izvedbo nabora ukrepov, s katerimi bi lahko ta v primeru ugotovljenih anomalij posegla v urejanje stanja na trgu.

Še več, saj je ministrica pred včerajšnjim glasovanjem v parlamentu na sredini seji tamkajšnjega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, navajala celo, da bodo zbrani podatki namenjeni "analizi stanja ter pripravi morebitnih dodatnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike (SKP) EU za bolj ciljno naravnane investicije." "S sprotnim spremljanjem gibanja cen, količin in porekla bo lahko ministrstvo na daljši rok vzpostavilo transparenten sistem nadzora dogajanja v prehranski verigi in lažje ciljno usmerjalo politiko razvoja prehranskih verig," je zatrjevala ministrica.

Na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) smo zato naslovili poizvedbo v zvezi z velikopoteznimi navedbami ministrice glede hkrati najbolj nejasnega in odločilnega nabora ukrepov za poseganje v odnose med deležniki v verigi ter oblikovanju možnih ukrepov, ki bi jih lahko celo vključili na raven evropske SKP.

V odgovoru so nam z ministrstva pojasnili, da bo nova odredba predvidoma začela veljati šele septembra oziroma oktobra, do takrat pa bo v veljavi stara. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je v izjavi za Bloomberg Adria dejal, da je razlog za daljši rok posledica tega, da pogajanja za sektor zelenjave in sadja še tečejo. Ministrstvo bo po začetku veljave odredbe na podlagi zbranih podatkov in analiz, ki jih bo pripravila ARSKTRP oblikovalo "argumentacijo pri izvajanju bolj ciljno naravnanih ukrepov v posameznih sektorjih in kot ukrepi pomoči določenim sektorjem."

Na naša dodatna vprašanja, kakšni bi lahko ti bili, pojasnjujejo, da imajo tu v mislih investicije v posamezne sektorje v smislu pomoči in ne intervencionistične posege na trg oziroma v same odnose med deležniki. Kot primer navajajo vzpodbude za sektor mleka ob začetku vojne v Ukrajini ali interventne ukrepe v času pandemije.

Ukrepi na ravni SKP ostajajo nedefinirani

Ukrep z imenom Izravnalna pomoč za sektor mleka in mlečnih proizvodov je tako del uredbe Evropske komisije (EK) o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem v kmetijskih sektorjih, ki lastnikom kmetijskih gospodarstev z vsaj dvema kravama molznicama daje na razpolago finančno pomoč v višini 1.746.390 evrov iz naslova Evropske unije (EU) in do 3.492.780 evrov iz državnega proračuna (skupaj 5.239.170 evrov). Zanimivo pa je, da se je ob uvedbi ukrepa v prakso lani jeseni izkazalo, da je bilo večje število zahtevkov kmetov zavrnjenih, zaradi česar je KGZS pozvala MKGP k ureditvi stanja, kmetom pa ponudilo pravno pomoč.

Z MKGP so v zvezi z ukrepi v okviru SKP pojasnili, da trenutno še ne "razpolagamo s podatki in ustreznimi analizami in zato v tem trenutku težko napovemo, kakšni bi lahko bili ti ukrepi." Poudarjajo pa, da bodo ti vsekakor v skladu s predpisi EU. 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar