Premier Robert Golob bi nižal cene hrane, a vzvodov nima

V začetku julija stopa v veljavo odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, s katero bo država šest mesecev spremljala cene pridelkov in izdelkov v prehranski verigi. Gre za ukrep, ki je utemeljen na Zakonu o kontroli cen (ZKC) iz leta 1999 in ki v mnogočem spominja na dosedanje popisovanje in spremljanje cen hrane v košarici 15 osnovnih skupin živil. Porok za uspeh novega oziroma dodatnega ukrepa pa ni najboljši, kajti za košarico lahko zapišemo, da je bila ta kvečjemu pogojno uspešna.

Čaka odredbo podobno klavrna usoda kot košarico živil?

Podatki z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob zadnjem izvedenem popisu s konca junija resda kažejo, da se je cena košarice živil znižala na 35,96 evra. To je za 4,92 odstotka oziroma 1,86 evra manj kot v času prejšnjega popisa iz 8. junija in predstavlja najnižjo vrednost v celotnem času spremljanja. Od začetka spremljanja košarice (t.j. septembra 2022), ki je državljane doslej stala 58.169 evrov (z DDV), se je povprečna vrednost košarice 15 osnovnih skupin živil pocenila za slabih 39 odstotkov, vendar pa bistvenega vpliva na gibanje inflacije to ni imelo.

S tem se strinja agrarni ekonomist in predavatelj s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru Črtomir Rozman, ki meni, da ne košarica ne odredba ne bosta imeli želenega učinka na rast cen hrane in posledično stopnjo inflacije, ker "so tu prisotni drugi dejavniki, kot so denimo energenti, cene gnojil." Pravi, da bi na cene hrane in posledične marže deležnikov v prehranski verigi konkretneje vplivala le zmanjšanje povpraševanja zaradi rastočih cen hrane, pri čemer pa velja omeniti, da so vladni ukrepi namenjeni prav umirjanju prehranske draginje.  

Ne glede na dvome strokovnjakov je vlada Roberta Goloba uvedbo košarice, ki jo je v izvajanje zaupala kmetijskemu resorju pod taktirko pristojne ministrice Irene Šinko, ambiciozno napovedovala kot ukrep, s katerim bo država blažila prehransko draginjo, ki jo je poganja naraščajoča inflacija. A statistični podatki kažejo, da ta ukrep na inflacijo ni imel nikakršnega učinka. Oziroma rečeno natančneje – učinek je bil zaznaven, a ne takšen, kakršnega je imela v mislih vlada.

Podatki statističnega urada Surs za junijsko inflacijo tako resda nakazujejo na umirjanje le-te, vendar ne z vidika rasti cen hrane. Prav slednje so bile namreč v začetku poletja z letnim prirastkom 12,1 odstotka glavni faktor stopnjujočega inflacijska pritiska, ki je junija dosegla 6,9 odstotka. Cene hrane so minuli mesec v primerjavi z majem sicer upadle za 0,7 odstotka.

Spremljanje cen petnajstih skupin izdelkov po oceni predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Romana Žvegliča, ni imel bistvenega učinka, saj so morali popisovalci kmetijskega ministrstva oziroma podjetje, ki je bilo izbrano na razpisu, napovedati svoj prihod v trgovino, kjer jih je pričakal - in pri samem popisu tudi vseskozi spremljal - uslužbenec trgovine oziroma posameznega trgovca. Z novo odredbo, ki jo je ob obletnici vlade napovedal Golob, izvajalo pa jo bo ministrstvo za gospodarstvo, pa naj bi spremljanje cen razširili na celotno verigo t.j. od kmeta do trgovca. Cene hrane v Sloveniji namreč ne sledijo padcem cen hrane po Evropi, je takrat dejal premier, zato se je vlada po njegovem odločila za uvedbo ukrepa, ki ga "doslej ni sprejela še nobena vlada".

Uvodni rezultati odredbe šele sredi avgusta

V zvezi s tem, ali vlada pričakuje, da bo prenovljeni ukrep pripomogel k umirjanju cen hrane na prodajnih policah in posledično pripomogel k umirjanju inflacije, ki je, kot rečeno, glavni in precej ambiciozni cilj te odredbe, smo se obrnili na pristojno ministrstvo. V odgovoru so med drugim zapisali, da je odredba "prvenstveno namenjena pridobivanju podatkov o cenah v verigi preskrbe s hrano. Z njo se za namen spremljanja, analiziranja in kontrole gibanja cen kmetijskih pridelkov oziroma proizvodov, določa obveznost zavezancev za pošiljanje podatkov o odkupnih oziroma prodajnih ponderiranih cenah na enoto, o odkupljeni oziroma prodani količini in o poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov."

Zavezanci so po odredbi dolžni zahtevane podatke posredovati do 10. delovnega dne za pretekli mesec. Poročila zavezancev pa bodo mesečna, kar pomeni, da bodo prve julijske podatke posredovali do 14. avgusta. Resničnost posredovanih podatkov bo skladno z zakonom nadziral Tržni inšpektorat Slovenije.

Pomembna je predvsem razlaga, da bodo podatki po koncu ukrepa "posredovani pristojnim strokovnim službam v analizo in pripravo morebitnih predlogov", na podlagi katerih bo vlada pripravila ukrepe. "Javnost bo o vsem obveščena, ko bo projekt zaključen in posredovan vladi v obravnavo," še navajajo.

Pri tem pa ni toliko pomembno, kakšni bodo končni zbrani podatki, ki zelo verjetno ne bodo podali konkretnega odgovora o maržah posameznih deležnikov v verigi, zlasti trgovcev, ampak kakšni bodo oziroma kakšni sploh so lahko ukrepi vlade. Na KGZS menijo, da država v tem oziru, razen določenih ukrepov s področja davčne zakonodaje, nima veliko vzvodov, s katerimi bi lahko vplivala na določanje cen hrane. "Največji vpliv bo verjetno ta, da bodo zbrani podatki javno objavljeni," meni Ževglič, s čimer pa je postregel že predhodni projekt košarice, ki pa, kot rečeno, ni imel bistvenega vpliva ne na cene hrane (izven relativno ozkega nabora petnajstih živil) na inflacijske pritiske.

Njihovemu pogledu se pridružujejo naši sogovorniki iz KGZS in Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), kjer navajajo, da boj s prehransko draginjo nujen, vendar pa dvomijo, "da ukrep vlade, po katerem sprašujete, uvaja pravilen pristop k monitoringu celotne agroživilske verige." Pri tem izpostavljajo vprašanje metodologije, saj je, kot pravijo, pri tovrstnem spremljanju cen potrebno dosledno primerjati med seboj primerljive izdelke, kar bi moralo veljati za vse člene verige tako na domačem kot tujih trgih. Če te primerljivosti ni, "izid spremljanja ne bo dosegel želenega učinka, napačno beležene cene pa lahko vodijo v zmotne zaključke," opozarjajo.

Spremljanje cen dodatno breme za podjetja?

Pri TZS dodajajo, da novi načini spremljanja cen po celotni agroživilski verigi za trgovce pomenijo dodatna administrativna bremena, "kar zahteva drugačno organizacijo dela in spremembo notranjih procesov v podjetjih," to pa vodi v "nove finančne obremenitve."

Pri metodologiji zbiranja podatkov velja omeniti, da po navedbah Sursa ta že spremlja končne cene prehrambnih proizvodov v trgovinskih podjetjih. Te podatke mu za hrano in brezalkoholne pijače pošiljajo trgovci iz svojih baz, iz katerih mesečno zajemajo 70 tisoč cen. Medtem pa zavračajo navedbe, da bi pri novi vladni odredbi in podatkih Sursa prihajalo do odvečnega podvajanja, saj "bomo z odredbo pridobili pregled nad stanjem vhodnih in izhodnih cen pri vseh posameznih členih v verigi."  

V nedavnem pogovoru za televizijo Bloomberg Adria pa je denimo podpredsednik Atlantic Grupe Enzo Smrekar glede metodologije spremljanja cen povedal, da bi lahko "preprosto pogledali bilance prehranskih podjetij v preteklem letu." Kar se tiče trgovskih marž pa je pojasnil, "da se kljub povečanim prihodkom zmanjšuje EBITDA marža, zmanjšuje se neto dobiček, kar preprosto govori o temu, da vse surovinske dvige cen, dvige cen delovne sile, energentov nismo prenesli na končne potrošnike."

Časnik Finance je pred nedavnim analiziral poslovanje osmih slovenskih prehrambnih podjetij in ugotovil, da je v zadnjih treh letih dobičkonosnost zrasla le pri enem, ki je na evro prodanih izdelkov ustvarilo dobra dva centa dobička. Po njihovem trgovci v povprečju pri enem prodanem evru izdelkov zaslužijo manj kot štiri cente, denimo Radenska pa je ustvarila približno 13 centov dobička.

Čeprav je Golob ob napovedi odredbe samozavestno napovedal, da bodo "ugotovili, kdo ima neupravičene dobičke", lahko glede na povedano zapišemo, da je uresničitev vladnega cilja malo verjetna. Da se bodo vprašanja o tem, kdo v prehranski verigi zaračunava neutemeljeno visoke marže nadaljevala tudi po uveljavitvi odredbe, je jasno že zdaj. Vsak izmed členov v verigi krivdo, ali pa vsaj sum, vali na naslednjega. Ministrica Šinko je denimo v pogovoru za Bloomberg Adria krivdo pripisala trgovcem. "Dejstvo je," je dejala, "da se cene pri trgovcih v celoti zvišujejo, kar kažejo podatki statističnega urada." Žveglič medtem navaja primer, ko so predstavniki mlekarskih podjetij kmete med pogajanji o odkupnih cenah mleka prepričevali, češ da, "če vam dvignemo odkupno ceno za en cent, moramo trgovini dvigniti za pet centov."

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar